Njihova virtualna ozadja so realnost. Kdo so digitalni nomadi in ali ste lahko tudi vi del njih?

Vse več služb omogoča delo na daljavo. S pojavom epidemije pred dvema letoma se je to kot možno izkazalo tudi v najbolj konservativnih podjetjih. Delo na daljavo pa ne pomeni nujno delo na domu. Tisti, ki jim v pisarno sploh ni treba prihajati, namreč lahko delajo praktično z vseh koncev sveta. Sedijo na plaži, v koči na smučišču ali v kavarni velike metropole. Tako imenovanih digitalnih nomadov je vse več. Nekaj tujcev dela in živi v Sloveniji, vse več Slovencev pa dela in živi tudi drugod.

Z družino biva vsako leto v drugi državi

Po svetu potuje že od 18. leta naprej, ko je študiral v Združenih državah Amerike. Po tem se je redno vračal domov, a tudi odhajal. Življenjski slog digitalnega nomada pa je začel živeti pred približno petimi leti. Po poroki sta se z ženo odločila, da kupita enosmerno vozovnico za Hongkong. Tam sta nato živela in delala šest mesecev. Nato sta odpotovala še v Bangkok, Las Palmas in Lizbono. "Trenutno smo na jugu Španije. Z ženo imava zdaj tudi dve hčerki, ki potujeta z nama," je povedal.

Podjetje, kjer dela in katerega soustanovitelj je, ni fizično vezano na nobeno pisarno. "Že od samega začetka delamo na daljavo. Za vse sestanke imamo koledarje, da se lažje organiziramo. Ob tem imamo še tedenske klice, ko se dobimo vsi," opiše svoj delovnik. Vsako leto se premaknejo v drugo državo, vmes pa se še vedno ustavijo v Sloveniji. "Rad spoznavam nove države, kulture in ljudi. Tako smo organizirani, da si enkrat tedensko splaniramo izlet in spoznavamo kraje. Ker vemo, da imamo omejen čas, ga res izkoristimo," pravi.

Kljub temu kot minus takega načina življenja izpostavi to, da so precej oddaljeni od družine in prijateljev, a se zato z njimi bolj intenzivno družijo takrat, ko se vidijo. "Z vidika podjetja pa minusov ni. To, da delamo na daljavo, je po mojem mnenju zelo dobro. Precej bolj smo fleksibilni," nadaljuje. Ker so v vsakem kraju dlje časa, si tam poiščejo tudi zdravnika, sklenejo zavarovanje in poiščejo vrtec.

"Mi res živimo iz leta v leto. Če nam bo kje še posebej všeč, pa bomo tam ostali dlje," je prepričan, zato na vprašanje, ali bodo s takim načinom življenja nadaljevali, ne zna odgovoriti. "S potovanji bomo nadaljevali, dokler bomo v tem uživali. Tudi hčerkama je všeč. Starejša hodi v mednarodni vrtec in počuti se super. Zdaj zna že nekaj španskih besed," dodaja.

Krajnska Gora letno privabi okoli 30 nomadov

Vsi trendi kažejo, da se bo v prihodnje še več ljudi odločalo za daljša potovanja, na katerih bodo lahko učinkovito združili delo s turizmom. Želja digitalnih nomadov je povezana z iskanjem osebne svobode, pustolovščine, pobega iz tradicionalnega delovnega okolja k bolj dinamičnim in prožnim oblikam dela. In kakšen je potencial simbioze med delom na daljavo in turizmom v Sloveniji?

Ena redkih destinacij, kjer so zagrabili ta trend, je Krajnska Gora. "Zaradi iskanja novih tržnih skupin in privabljanja novih gostov v kraj smo razmišljali, kaj kot destinacija še lahko ponudimo. Ker smo tudi destinacija z veliko zunanjimi aktivnostmi, naravo, smo prišli do zaključka, da smo lahko izredno zanimiva destinacija za digitalne nomade. O tem smo začeli razmišljati leta 2016, ko smo v Krajnski Gori zagnali hub. Tam se danes zbirajo in delajo digitalni nomadi pa tudi domačini, ki delajo od doma," je povedal Blaž Veber, direktor javnega zavoda Turizem Kranjska Gora.

"Tudi oglaševati smo začeli v tej smeri in privabljati skupino digitalnih nomadov. Z nekaterimi smo celo navezali stike preko družbenih omrežij in jih povabili k nam. Skupnost se je začela širiti in stvar zdaj teče," je dodal. Pravi, da zdaj Krajnsko Goro obišče okoli 30 digitalnih nomadov letno. To je zelo pisana skupina ljudi. Stari so od 20 do 55 let, nekateri so iz ZDA, Kanade, Azije, Evropejci pa večinoma prihajajo iz severnih držav. "Težko najdemo nekaj, kar jim je skupno. Mogoče to, da vsi opravljajo delo, za katero potrebujejo računalnike. Prav zato je ključno, da jim zagotovimo hiter internet, pisarno, ter prostor, kjer imajo dostop do tiskalnikov in druge opreme," še pravi Veber. Dodaja, da nameravajo na tem področju še delati. Za tovrstne goste bi denimo potrebovali kakšno gostinsko ponudbo, da lahko med delom v bližini pisarne pojedo tudi malico. Sicer pa sami stavijo na nomade, ki imajo radi naravo, saj se večina po delu odpravi na pohode ali kolesarjenje. Bolj urbani nomadi se odločajo za druge destinacije.

Posebni vizumi na Hrvaškem, Cipru, Malti in Portugalskem

V tujini so nekatere države na take turiste že postavile svoj fokus. Take nomadske vizume ponujajo na Cipru, Portugalskem, Malti in v sosednji Hrvaški, kjer so začeli intenzivno kampanjo privabljanja predvsem nomadov iz Velike Britanije, Kanade in ZDA. Vsem zainteresiranim omogočajo enoletno začasno dovoljenje za bivanje v državi.

Podobne vizume od januarja letos ponujajo na Cipru. Ti vizumi so namenjeni državljanom nečlanic EU, ki želijo delati na daljavo za delodajalce oziroma stranke s sedežem zunaj Cipra. Takšen vizum velja eno leto, ima pa tudi možnost podaljšanja. Da bi privabili in zadržali predvsem visokokvalificiran kader, tujcem ni treba plačevati davkov na mednarodne dividende in dobičke iz prodaje vrednostnih papirjev.

S približno 475.000 prebivalci na površini 316 kvadratnih kilometrov je tudi Malta že nekaj časa dom številnih izseljencev in digitalnih nomadov. Največ je prebivalcev EU, a dovoljenja prav tako izdajajo za državljane tretjih držav. Prosilci za te vizume morajo dokazovati, da lahko na mesec zaslužijo 2700 evrov bruto.

Še posebej priljubljena destinacija za samostojne podjetnike je Portugalska, ki je postala pravo mednarodno središče digitalnih nomadov. Prav posebno kampanjo so zagnali na otoku Madeira, kamor še posebej želijo privabiti mednarodne strokovnjake. Tisti, ki izkoristijo to pobudo, lahko živijo v vasi digitalnih nomadov Ponta do Sol, kjer je na voljo več coworking postaj, torej pisarn za delo na daljavo.