(PRAVNI NASVET) Krajši delovni čas, fleksibilnost za obe strani

Pogodba o zaposlitvi, ki predstavlja temelj delovnega prava, je opredeljena v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) in se lahko pojavi v več oblikah. Medtem ko je bolj znana dilema o pogodbi o zaposlitvi za določen oziroma nedoločen čas, pa se pogodba o zaposlitvi lahko sklene tudi za krajši delovni čas.

V tem prispevku si bomo pogledali, kako skleniti pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas ter kakšne so posebnosti pri pravicah in obveznostih delavca in delodajalca pri tej obliki zaposlitve.  

Na kratko o delovnem času 

Delovni čas je definiran v ZDR-1 in se deli na efektivni delovni čas, to je čas, ko je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti, ter na čas odmora, ki delavcu pripada po zakonodaji ali pogodbi o zaposlitvi. Pri tej točki je treba poudariti, da se v delovni čas šteje tudi čas upravičenih odsotnosti (zaradi bolezni, letni dopust in druge upravičene odsotnosti).  

Poleg definicije delovnega časa zakon pozna tudi tako imenovani polni delovni čas - ta predstavlja čas, ki ga delavec opravi v tednu, pri čemer zakon določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden in ne krajši kot 36 ur na teden. Delodajalci lahko samostojno določijo, kaj bo predstavljalo polni delovni čas v njihovem podjetju, pri čemer se morajo držati zgornjih določil zakona ali kolektivne pogodbe, ki zanje velja.  

Pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas je torej vsaka pogodba o zaposlitvi, ki se sklene za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. Pri določanju krajšega delovnega časa sta pogodbeni stranki (delavec in delodajalec) popolnoma prosti in lahko izbereta delovno obveznost v obsegu, ki jima ustreza.  

Čeprav je najbolj poznana delovna obveznost tako imenovani polovični delovni čas, kjer delavec opravlja polovični delovni čas od polnega, ki je določen pri delodajalcu, pa ni nobene zakonske ovire za določitev drugačnega delovnega časa.

Kako krajši delovni čas vpliva na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja? 

ZDR-1 v 65. členu določa, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas, enake pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavci, ki delajo polni delovni čas.  

Kljub tej določbi pa krajši delovni čas vpliva na določene pravice, kot so odmor med delovnim časom, letni dopust in regres. 

Pravica do sorazmernega odmora 

Zakonodaja namreč določa, da ima delavec, ki dela s skrajšanim delovnim časom, pravico do sorazmernega odmora glede na čas, ki ga je prebil na delu na dan. Treba je upoštevati, da ima delavec pravico do odmora, če dela vsaj štiri ure na dan.

Letni dopust 

Prav tako kot na odmor pa krajši delovni čas lahko vpliva na odmero letnega dopusta. ZDR-1 v 159. členu določa, da letni dopust ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas. Čeprav je torej na prvi pogled pravica do letnega dopusta za zaposlene s krajšim delovnim časom enaka kot za tiste s polnim delovnim časom, pa ni čisto tako. Letni dopust se namreč odmeri glede na razporeditev delovnih dni v tednu.  

Kako razporeditev delovnih dni vpliva na odmero letnega dopusta, si najlažje pogledamo na primeru. Vzemimo dva zaposlena (Tadejo in Petra). Oba opravljata delo po pogodbi s krajšim delovnim časom v obsegu 20 delovnih ur, pri čemer Tadeja delo opravlja vsak dan (pet dni v tednu) v obsegu štiri ure na dan, Peter pa delo opravlja trikrat na teden.

Če upoštevamo, da je letni dopust dolg najmanj štiri tedne, bo Tadeji pripadalo (najmanj) 20 dni dopusta. Ker Tadeja delo opravlja vsak dan, se ji odmeri 20 dni dopusta, saj le tako pridobi štiri proste tedne.

Peter pa delo opravlja trikrat na teden, zato pridobi 12 dni dopusta. Ker je Petrova razporeditev dela drugačna, je drugačna tudi odmera letnega dopusta. Peter dobi tako 12 dni dopusta, da doseže zakonske štiri tedne.

Primer ponazarja, kako krajši delovni čas vpliva na odmero letnega dopusta, zato je treba biti pri odmeri še posebej pazljiv. Ker je rok za odmero letnega dopusta 31. marec, naj ta prispevek služi tudi kot opomnik, da se je treba lotiti odmer za vaše zaposlene.  

Kako krajši delovni čas vpliva na regres?  

Izplačilo regresa je sorazmerno z delovnim časom, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. To pomeni, da delavec, ki dela s skrajšanim delovnim časom, ne pridobi pravice do polnega regresa, temveč glede na delovni obseg pridobi pravico do izplačila sorazmernega deleža.

Kaj pa krajši delovni čas, kadar gre za posebne primere?  

O posebnih primerih govorimo, ko posamezniki sklenejo pogodbe s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zdravstvenem zavarovanju (sem na primer sodijo posamezniki, ki iz zdravstvenih razlogov ne zmorejo opravljati polnega delovnega časa, ali pa tisti, ki so delno invalidsko upokojeni). Prav tako lahko posamezniki delajo s polovičnim delovnim časom na podlagi predpisov iz naslova starševskega varstva.  

Ti delavci delajo s krajšim delovnim časom na podlagi odločb pristojnih organov. Ključna razlika je, da so delodajalci dolžni skleniti pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas in ne morejo zavrniti takšne sklenitve, razen v izjemnih primerih, ki jih določa zakonodaja.

Pred kratkim pa je novela ZDR-1 uveljavila tudi pravico do dela s krajšim delovnim časom za žrtve nasilja v družini. Ti posamezniki lahko delodajalcu predložijo predlog za opravljanje dela s krajšim delovnim časom za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Delodajalec je vsak takšen predlog dolžan preučiti in odločitev pisno utemeljiti. To pomeni, da v tem primeru ne gre za avtomatsko obveznost sklenitve, kot je to določeno v drugih primerih, vendar pa delodajalec ne sme neutemeljeno zavrniti takšnega predloga.  

Prav tako je bila z nedavno novelo uveljavljena pravica do krajšega delovnega časa zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Ta pravica pripada delavcem, ki negujejo otroka, starega do osem let, ali pa zagotavljajo oskrbo za drugo osebo. Tudi tukaj gre za pravico predlagati delo s skrajšanim delovnim časom, ki jo mora delodajalec preučiti in pripraviti utemeljen odgovor.  

Ali lahko delavec sklene pogodbo z več delodajalci?  

Delavci, ki opravljajo delo s skrajšanim delovnim časom, lahko sklenejo več pogodb o zaposlitvi, pri čemer pa delovne obveznosti po vseh pogodbah ne smejo presegati polnega delovnega časa, ki ga določa zakon (to je 40 ur na teden).

Zakon takšnemu delavcu nalaga, da se mora z delodajalci sporazumeti o delovnem času in načinu izrabe letnega dopusta ter drugih odsotnostih z dela. Delodajalci so dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti, razen v primerih, ko bi jim to povzročilo škodo.

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom predstavlja fleksibilno možnost tako za zaposlene, ki lahko na ta način lažje uskladijo svoje obveznosti ali pa poiščejo dodatne delovne zadolžitve, kot tudi za delodajalce, ker jim pomaga ohranjati optimalen delovni proces. Kljub prednostim pa je treba upoštevati specifike takšne pogodbe o zaposlitvi, da se zagotovi ustrezna izraba pravic in obveznosti.