Mitja Sagaj
Investicije v digitalno zdravstvo in podjetniške priložnosti na tem hitro rastočem področju, rešitve za izboljšanje preventive, spremljanje bolnikov na domu, nadgradnja zdravstvenih storitev ter kibernetska varnost in zdravstveni podatki bodo teme letošnje konference Digital Health Ljubljana 2025, ki jo 3. in 4. februarja organizira Tehnološki park Ljubljana z lokalnimi deležniki.
Udeleženci bodo med drugim razpravljali tudi o nujnih prilagoditvah učnih načrtov na medicinskih in zdravstvenih fakultetah, z namenom vpeljati več tehnoloških vsebin in pripraviti bodoče zdravstvene delavce na digitalno transformacijo. Kako ta poteka, kaj bo krojilo zdravstvo v prihodnosti in kakšne bodo vloge pacientov in zdravnikov, razlaga vodja konference Digital Health Ljubljana Rebeka Žerovnik, sicer tudi vodja DIH Healthwise, programov digitalnega zdravja v Tehnološkem parku Ljubljana.
Letošnji dogodek, ki ga sicer organizirate vsako leto in je brezplačen za udeležence, izdatneje podpira Slovenski podjetniški sklad. Kakšna je njegova vloga, ko govorimo o razvoju inovacij?
"Slovenski podjetniški sklad je ključen povezovalni člen pri razvoju inovacij v Sloveniji. Poleg vloge osrednjega sklada za financiranje inovativnih podjetij skozi podporne programe omogočajo sodelovanja različnih akterjev in mentorske podpore. Ponosni smo, da je v nas prepoznal partnerja in nevtralnega povezovalca ekosistema, kjer podjetja, raziskovalne ustanove in stroka sodelujejo pri iskanju najboljših rešitev. Z njihovo finančno in vsebinsko podporo za MSP-je snujemo usmeritve povezovanja z mednarodnimi partnerji, kar je ključno za povečanje globalne konkurenčnosti slovenskih podjetij."
Kako močna je skupnost, ki deluje na področju zdravstvenih inovacij v Sloveniji?
"Celoten ekosistem je trenutno precej razdrobljen. Posamezne bolnišnice in regije pogosto delujejo ločeno, kar omejuje potencial sodelovanja. Vendar pa opažamo napredek, saj se vedno več vlaga v povezovanje tako na institucionalni kot podjetniški ravni. Ključno je, da se dobre rešitve testirajo v Sloveniji in nato prilagodijo za mednarodne trge, saj je globalni pogled nujen za uspeh. Dodatno je pomembno poudariti pomen medsebojnega učenja in deljenja znanj med različnimi akterji, saj to omogoča hitrejši razvoj in implementacijo inovacij."
Problemi, ki jih podjetja rešujejo s svojimi rešitvami, so globalni?
"Seveda, problemi, ki jih rešujejo na področju digitalnega zdravja, so v svojem jedru globalni. Staranje prebivalstva, kronične bolezni, dostopnost zdravstvenih storitev in pomanjkanje zdravstvenega osebja so izzivi, s katerimi se soočajo skoraj vse države. Prednost slovenskih podjetij je, da lahko svoje inovacije testirajo v manjšem, agilnem okolju in jih nato prilagodijo za globalni trg. To pa predstavlja potencial, ki ga želimo sistemsko nadgraditi.
"Pomembno je tudi, da se spodbujajo interdisciplinarni projekti, kjer sodelujejo raziskovalci, tehnologi in medicinski strokovnjaki, saj lahko takšno sodelovanje vodi do prebojnih rešitev"
Kako je z vključevanjem akademskega okolja v te procese?
"Akademsko okolje je deloma vključeno, vendar ni dovolj povezano z industrijo. Obstajajo primeri, ko so raziskovalni projekti prerasli v uspešne produkte, a so ti redki. Pogrešamo, da jih ni več. Ljubljanski univerzitetni inkubator si prizadeva opremiti raziskovalce z več podjetniškimi znanji, kar je ključno za povečanje njihovega vpliva. Veseli smo tudi povečanega zanimanja mladih zdravnikov in študentov za digitalne rešitve, saj so te generacije že odrasle z digitalizacijo in vidijo njen potencial. Vidi se, da že zdaj razmišljajo o tem, kako bo, ko bodo sami na delovnem mestu. To je že generacija, ki je zrasla z digitalizacijo; ta jim je blizu, se je ne bojijo in vidijo, kje lahko izboljša njihova življenja. Tudi z raznimi izmenjavami preko programov Erasmusa vidijo, kaj drugje obstaja in si želijo preskoka tudi v svojem okolju. Zato bomo na konferenci naslovili tudi izziv izboljšanja kurikulumov na fakultetah z več tehnološkimi vsebinami. Tudi medicinska sestra mora danes bolje razumeti umetno inteligenco in pretok podatkov kot pred leti. In že danes je treba razmišljati o kadru čez deset let. Pomembno je tudi, da se spodbujajo interdisciplinarni projekti, kjer sodelujejo raziskovalci, tehnologi in medicinski strokovnjaki, saj lahko takšno sodelovanje vodi do prebojnih rešitev."
Kako digitalizacija in umetna inteligenca vplivata na zdravstvo? Katere rešitve izstopajo in bodo ali morda že spremenijo izkušnjo zdravstva za povprečnega uporabnika?
"Digitalizacija in umetna inteligenca omogočata hitrejšo diagnostiko in boljše rešitve, saj lahko v krajšem času obdelujemo velike količine podatkov. Gre tako za delo zdravstvenih delavcev kot tudi za paciente. Na primer, algoritmi lahko predlagajo optimalne razporede delovnih ur v bolnišnicah ali pomagajo zdravnikom prepoznati bolezenske vzorce, ki bi jih sicer lahko spregledali. Danes je mogoče dostopati do razširjenih baz, do informacij, ki so zbrane v drugih bolnicah po svetu in tako se krepijo algoritmi, ki so danes veliko zmogljivejši kot znanje zgolj enega zdravnika. Umetna inteligenca ne bo nadomestila zdravnikov, temveč bo dopolnila njihovo delo in omogočila bolj natančne diagnoze. Poleg tega umetna inteligenca ponuja priložnosti za personalizirano medicino, kjer se zdravljenje prilagaja specifičnemu pacientu na podlagi njegovih genetskih podatkov in zdravstvene zgodovine."
Kako se spreminja vloga pacientov v digitalnem zdravstvu?
"Pacienti postajajo bolj ozaveščeni o svojem zdravju in odgovorni za njegovo spremljanje. Na voljo je vedno več aplikacij za beleženje simptomov in telemedicinskih rešitev, ki omogočajo dostop do zdravstvenih storitev na daljavo. To skrajša čakalne vrste in zmanjšuje stres, povezan z obiskom zdravnika. Poleg tega so pacienti zdaj bolj vpeti v odločanje o svojem zdravljenju, saj imajo dostop do več informacij in orodij, ki jim omogočajo boljše razumevanje lastnega zdravstvenega stanja."
Katere inovacije v zdravstvu trenutno izstopajo?
"Med startupi izstopajo rešitve, ki pospešujejo operativna dela (naročanja), samodiagnostiko in izboljšujejo upravljanje podatkov pacienta. Eden izmed pomembnih prihajajočih nacionalnih projektov v Sloveniji je povezovanje zdravstvenih podatkov in standardiziran zdravstveni karton, kar bo omogočalo boljše sledenje in sodelovanje med različnimi strokovnjaki in zdravstvenimi ustanovami. Poleg tega se razvijajo tudi rešitve za podporo oddaljenemu spremljanju pacientov, kar omogoča boljše upravljanje kroničnih bolezni in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov."
"Posamezne bolnišnice in regije pogosto delujejo ločeno, kar omejuje potencial sodelovanja"
Kakšne prakse iz tujine bi lahko prenesli v Slovenijo?
"Kot orkestrator lokalnega ekosistema vzorčne primere zajemamo predvsem iz Skandinavije, kjer se raziskovalci, industrija in politika zelo dobro povezujejo. Slovenija lahko od njih prevzame strategije za boljše povezovanje akterjev in gradnjo močnejših ekosistemov. Prav tako bi lahko izboljšali uporabo evropskih sredstev za razvoj in inovacije, saj na tem področju še vedno zaostajamo. Dober primer je tudi Estonija, ki je ena vodilnih držav na področju digitalizacije zdravstva."
Omeniti morava še stičišče HealthWise. Kakšno je pravzaprav vaše poslanstvo?
"Digitalno inovacijsko središče HealthWise je ključni steber Tehnološkega parka Ljubljana, ki si prizadeva za razvoj inovacij v zdravstvu in njihovo hitrejšo implementacijo. Organiziramo strokovne izobraževalne dogodke in neformalna srečanja, kjer povezujemo zdravnike, farmacevte, programerje in druge strokovnjake. Cilj je ustvariti prostor za sodelovanje, kjer lahko nastajajo relevantne rešitve za zdravstveni sistem. Naša vizija je gradnja skupnosti, ki bo spodbujala deljenje znanj in izkušenj med različnimi akterji. Za Slovenski podjetniški sklad vodimo pospeševalniški program za mlada podjetja v vertikali zdravja, ki se je v tem letu razširil tudi na možnost izvajanja predkliničnih in sorodnih študij z UKC Maribor, kar je zelo velik dosežek, da so ključni uporabniki vključeni v razvoj rešitev.
Poleg tega si prizadevamo vzpostaviti tesnejša partnerstva z zdravstvenimi organizacijami za lažji prenos znanj in tehnologij v prakso. V zdravstvu ne gre za klasičen prodajni model, kajti na eni strani so uporabniki, ki so pacienti, na drugi plačnik, to je zavarovalnica, na tretji pa še posrednik, to je zdravnik. Zato imajo mlada podjetja težko nalogo in naše poslanstvo je, da jim na tej poti pomagamo."
Med pandemijo koronavirusa ste že dokazali, kakšne rezultate lahko da tovrstno povezovanje. Kako je pandemija vplivala na razvoj inovacij?
"Pandemija je pokazala moč skupnosti. Ta je velika tedaj, ko stopimo skupaj. Med krizo so bili čez noč razviti prototipi za maske, respiratorje in druge nujne pripomočke. Poleg tega je pandemija spodbudila razvoj telemedicine, kar je omogočilo zdravnikom, da kljub omejitvam zagotavljajo oskrbo pacientov. Uvedba digitalnih orodij v tako kratkem času je dokaz, kako se lahko zdravstveni sistem prilagodi v izjemnih razmerah. Da ne ostane samo pri razvoju prototipov pa Tehnološki park Ljubljana podjetjem pomaga pri povezavi do investitorjev, opremljamo jih tudi z znanjem za prijavo na razpise, kajti Slovenija slabo črpa evropski denar. Skozi dogodke, tako imenovane Finančne klinike, predstavljamo aktualne kaskadne razpise in podjetja opremljamo z znanjem, kako se morajo prijavljati, katere napake preprečiti. Veliko se tudi povezujemo s tujino in skušamo primere dobrih praks prenesti k nam. Spremljamo bolj razvite ekosisteme, kako se povezujejo in gradijo skupnosti. Vzor so nam predvsem estonski, švedski in danski sistem, kjer se povezujejo tako raziskovalci kot industrija in politika ter s skupnimi močmi kreirajo zelo relevantne projekte. Oni so nam vzor, kako moramo razvijati naše okolje. Imamo tudi dobra partnerstva s tehnološkimi parki po Evropi in podjetjem tudi pomagamo pri nastopih v tujini. Naša bolj razvita podjetja na srečanjih skupnosti izpostavljajo, da se namesto na DACH regijo, torej Nemčijo, Avstrijo in Švico, mlada podjetja raje osredotočijo na Romunijo, Češko in Slovaško, kjer so investicije za pridobivanje strank manjše, saj je trg manj nasičen. V letu 2024 med glavne dosežke štejemo pridobitev treh novih mednarodnih projektov, zagnali smo prvi predinkubacijski program Healthstart 1.0. in 11 podjetjem omogočili predstavitev na tujih poslovnih dogodkih. Naše jedro skupnosti trenutno šteje že 65 proaktivnih podjetij in posameznikov."
Lahko govorimo o kakšnih konkretnih podjetjih, njihovih dosežkih?
"Med bolj uveljavljenimi podjetji iz slovenskega startup ekosistema je treba omeniti MESI Medical, ki so s svojim naborom diagnostičnih naprav prisotni že na več kot 50 mednarodnih trgih. Sicer pa je med najnovejšimi rešitvami izpostavljamo nevroznanstveno podjetje BrainTrip, ki s svojo platformo NeuroAI razkriva potencial novih medicinskih rešitev za odkrivanje bolezni in motenj možganov. In povsem svež startup in njihovo aplikacijo BOmind za samopomoč pri duševnem zdravju, ki predstavlja pravzaprav priročnik za vsakega posameznika. V pripravi je tudi specializirana platforma, ki bo omogočila na enem mestu pregled zdravstvenega ekosistema, od predstavitev podjetij, dobrih praks, dogodkov do priložnosti za sodelovanje."
Kakšni so prihodnji cilji in usmeritve?
"Želimo krepiti sodelovanje z mednarodnimi partnerji in omogočiti slovenskim podjetjem lažji vstop na tuje trge. Ključno je, da ohranimo širok pogled in se osredotočimo na inovacije, ki imajo globalni potencial. Naš cilj je tudi povečati financiranje za raziskave in razvoj, predvsem izboljšat uspešnost črpanja evropskih sredstev. Pomembno je tudi nadaljevanje gradnje ekosistema, kjer bodo raziskovalci, industrija in politika delovali usklajeno, da bomo lahko dosegli trajnostne rešitve v zdravstvu."
