"Danes praznujem 70 let in gledam nazaj na kup prijetnih izkušenj in izzivov, ki jih prinaša življenje. Šola me je pripeljala v Maribor, ki mi je dal izobrazbo, maratonsko kariero, družino, na koncu pa 37 let uličnega lutkarstva in s tem družbe z vami. Maribor, hvala!" Tako se je na družbenem omrežju facebook ob svojem rojstnem dnevu minuli torek mestu ob Dravi poklonil legendarni Josip Bračić, ki s svojimi lesenimi marionetami in dalmatinsko glasbo na vogalu Jurčičeve in Gosposke ustvarja lepo vzdušje, pa naj bo sonce, dež ali mraz. Pozna ga praktično vsak Mariborčan, zaradi njegove stalne zaloge bonbonov se ga še posebej razveselijo otroci. Legendaren je tudi njegov nabor lutk, ki sta jih izdelala s sedaj že pokojno ženo.

Tako ni nenavadno, da je požel številne odzive. Čestitke dežujejo ne samo iz domačega mesta, pač pa različnih koncev Evrope, saj je gospod, ki dva meseca na leto preživi v svoji prikolici na hrvaški obali, stkal tudi številna mednarodna znanstva, nenazadnje je deset let s svojimi lutkami vikende prebil tudi na Čopovi ulici v Ljubljani. "Dragi gospod Josip! Mnogim generacijam Mariborčanov ste polepšali trenutke, ko so hodili po Jurčičevi ali Gosposki. Tudi meni. Vedno, ko sem naletela na vas, mi je bilo prijetno, zato prisrčna hvala! In še na mnoga ustvarjalna leta," mu je odpisala denimo Vera Kovačević. Tudi mimoidoči se te dni še pogosteje ustavijo, mu čestitajo in z njim na kratko poklepetajo. Povedal nam je, da je rojstni dan preživel z družinama svoje hčerke in sina, s širšim sorodstvom pa bodo kmalu praznovali v Zagrebu.

Ko smo ga vprašali, kako dolgo ga bomo še videvali na ulici, je izstrelil, da življenje med kavčem in hladilnikom ni zanj. Da miga, dela in ustvarja, saj ne želi biti odvisen od kogarkoli. "Imam 300 evrov pokojnine, s tem ne morem živeti, ne želim pa biti odvisen ne od otrok ne od socialne podpore, ki je proizvajalka lenobe. Doma čistim, kuham, perem in bom to počel, dokler bom lahko. Tudi na ulici bom z vami dokler bodo služili, pamet, noge in zdravje. Človek, ki dela, občuti zadovoljstvo, da je nekaj ustvaril," je prepričan.

Josip Bračić živi v Mariboru 54 let. Rojen je v Kninu in vrsto let delal v TVT Boris Kidrič. Za seboj ima kruto izkušnjo izbrisanega, prebija se s skromno pokojnino in drobižem, ki ga zasluži na ulici. Ponosen je na svoja otroka, ki sta kot majhna na ulici igrala violino, nato pa doštudirala in imata uspešni karieri v gospodarstvu. 

Bračić na ulici zazna marsikaj, je poln modrosti in malodane psiholog. "​Po drži človeka, pozi nog in pogledu točno vem, kakšen je. Vidi se, kdo je sproščen in kdo zadrgnjen, koliko ima kdo rad svojega otroka in koliko mu kot starš daje, se z njim ukvarja. Če otrok dobi malo, je trmast, neubogljiv. In takšen starš tudi meni ne bo dal nič," je Bračić pred leti, med epidemijo covida-19, povedal za Večer.

Mariborčane dojema kot pozitivne karakterje, takšen je tudi sam, dobre volje in optimističen. Na ulici žanje aplavz, navdušenje, tudi podcenjevanje in provokacije. "Nekoč mi je nekdo rekel, da sem hrvaški drek. Žal mi je, da mu nisem odgovoril, da tam, kjer je veliko dreka, rastejo dobre jagode. Ampak ljudi ni dobro soditi po izjemah, temveč po večini. Mnogi pridejo mimo, se mi zahvalijo, da se še iz otroštva spomnijo mojih lutk, rečejo kaj spodbudnega in vržejo kovanec v košarico. Včasih rečejo kaj takšnega, da mi prikličejo solze," lahko preberemo v eni od Večerovih preteklih zgodb o tem nepogrešljivem uličnem lutkarju.