Trg nepremičnin: V prevelikem stanovanju nihče noče živeti. Zdaj je balkon ali atrij pogoj

Po ocenah nepremičninskih posrednikov je tako v Sloveniji trenutno daleč največje zanimanje za eno- ali dvosobna stanovanja, velika približno 50 kvadratnih metrov, in trisobna stanovanja v velikosti 70 do 80 kvadratnih metrov, povpraševanje pa je veliko tudi po manjših hišah (do 100 kvadratnih metrov). "Za stanovanja v blokih velja pogoj, da imajo bodisi balkon bodisi atrij, se nahajajo v urejenem okolju in v bližini vrtcev in šol, z možnostjo parkiranja v podzemni garaži," opozori Mojca Žižek Mesarec iz podjetja Galea nepremičnine.

Večja ko je nepremičnina, večji so stroški

Zaradi velikega povpraševanja po točno določenih nepremičninah se te po besedah Jasmine Sanković iz agencije RE/MAX Avenija prodajo takoj, ko pridejo na trg. "Seveda, s predpostavko, da prodajalec ne pretirava s ceno," še opozori poznavalka nepremičninskega trga pri nas. Mnogi namreč ta čas, ko je zanimanje za nepremičnine večje od ponudbe, izkoristijo tudi za to, da navijejo cene do neba, opaža sogovornica. Prevelike hiše, ki so se gradile nekoč in katerih lastniki, bodisi dediči, so se po dolgih letih nevzdrževanja odločili, da je zdaj pravi čas za prodajo, niso kdo ve kako privlačne za nakup, razen če se nahajajo na atraktivni lokaciji, ugotavlja Daniel Angel Sauli iz KW Slovenia. Dejstvo namreč je, da si danes nihče več ne želi živeti v preveliki nepremičnini, ali kot opozori arhitektka Katarina Šauperl iz arhitekturnega biroja OS Arhitektura: "Večja kot je nepremičnina, večji so stroški; vzdrževanja, ogrevanja in, konec koncev, več je tudi čiščenja. To pa je v tej dobi, ko nam zaradi številnih obveznosti in vse daljšega delovnega dne kronično primanjkuje prostega časa, nebodigatreba oziroma nekaj, za kar v prenatrpanem urniku enostavno vse težje najdemo čas." Prav zaradi tega Šauperlova opaža spremembe v razmišljanju družin oziroma njihovi predstavi, kako velika naj bo nepremičnina, da bo primerna za bivanje.

Za štiričlansko družino dovolj 120 kvadratnih metrov velika hiša

Katarina Šauperl je prepričana, da je najbolj primerna velikost stanovanja "odvisna od števila družinskih članov in v zadnjih letih, žal, predvsem od naših finančnih zmožnosti". "Običajno najprej začnemo z manjšim stanovanjem in se kasneje selimo v večja," filozofijo iskanja primernega stanovanja glede na starost vidi arhitektka. Za nekoga, ki stanuje sam, je po njenih besedah dovolj velika že garsonjera. "Za povprečno štiričlansko družino je najbolj priljubljena hiša, ki skupaj nima več kot 120 kvadratnih metrov notranjih bivalnih površin. Seveda pa je zaželeno, da ima hiša tudi zelenico. A ne prevelike, da tudi z vzdrževanjem zunanjega prostora nimamo pretirano dela," razmišlja sogovornica, ki vidi družino z dvema otrokoma v dvoinpolsobnem blokovskem stanovanju, kjer imata, kot doda, starša minimalno spalnico, otroka skupno otroško sobo in vsi skupaj en skupen prostor s kuhinjo, jedilnico in prostorom za kavč in televizijo. "Vsekakor je v tem primeru nepogrešljiv bodisi atrij bodisi balkon, kar vse več ljudi postavlja na vrh seznama želja pri nakupu nepremičnine," še sklene arhitektka.

Z ustrezno opremo do boljše razporeditve

Je pa danes marsikomu bolj kot velikost pomembno, kako je nepremičnina sprojektirana in s tem funkcionalna za bivanje, razmišlja Mojca Žižek Mesarec. Pred nekaj desetletji so se na primer v Mariboru gradila predvsem stanovanjska naselja. "Tipska naselja s tipskimi stanovanjskimi enotami v velikosti od 20 do 70 kvadratnih metrov s pripadajočimi skupnimi prostori, funkcionalnimi površinami, parkirišči, otroškimi igrišči. Danes pa se gradijo predvsem manjše večstanovanjske stavbe s stanovanji v velikosti 40 do 100 kvadratnih metrov, tlorisno ločene na bivalni in spalni del. Bivalni del načeloma predstavlja odprta kuhinja, povezana z dnevno sobo in vmesno jedilnico, kar je bilo včasih le izjema. Objekti tudi nimajo več skupnih prostorov, danes jih nadomeščajo manjša stanovanja. Parkiranje se seli izpred blokov v garažne prostore," opozori Mesarčeva. Poleg boljše razvrščenosti prostorov ljudje danes večjo pozornost namenimo tudi pravilni izbiri in razporeditvi opreme v bivalnem prostoru. Včasih smo z masivnimi in velikimi omarami, ki so segale od tal do stropa in od enega do drugega konca prostora, zavzeli ogromno prostora, danes pa z minimalistično opremo, ki je hkrati funkcionalna, prostoru omogočimo, da diha, opozori Katarina Šauperl.

Trendom sledijo tudi graditelji

Na aktualne zahteve in želje kupcev bi morali biti pozorni tudi graditelji, meni Mojca Žižek Mesarec, ki je prepričana, da so manjše hiške do 100 kvadratnih metrov, urejena stanovanjska naselja z veliko zelene in igralne površine, z lastno garažno hišo ter manjša in večja stanovanja s prostornimi balkoni in terasami trend, ki bi mu morali v prihodnje slediti. Branko Potočnik iz podjetja Insa nepremičnine pravi, da tako v Mariboru kot tudi drugod po Sloveniji potrebujemo nepremičnine, ki so arhitekturno in tehnološko v skladu s sodobnimi bivalnimi trendi.

In kaj na to odgovarjajo graditelji? Luka Jurič iz podjetja Novogradnje Maribor potrdi, da gradbinci sledijo trendom, saj se zavedajo, da so normativi glede bivanja danes drugačni, kot so bili pred nekaj deset leti. Primož Pinter, direktor gradbenega podjetja Primius gradnje, pa pojasni, da so trendi v gradnji nepremičnin danes usmerjeni ne samo k funkcionalno razporejenim prostorom, temveč predvsem v to, da mora gradnja vsebovati čim več trajnostnih sestavin in je energetsko varčna, saj bivanje v takšni nepremičnini predstavlja nižje stroške.