Družinska podjetja so na pomembni prelomnici, vodenje prevzemajo nove generacije. Naslednja generacija vodij družinskih podjetij (NextGen), ki jo predstavljajo mladi odrasli oziroma starostno seže vse do štiridesetletnikov, se pripravlja na prevzem vajeti družinskih podjetij po vseh državah jugovzhodne Evrope. Kot glavni prednostni nalogi v naslednjih dveh letih si je zadala doseganje poslovne rasti in uvajanje inovacij, razkriva raziskava NextGen Survey 2024, ki jo je opravilo podjetje PwC.
Raziskava je potekala med novembrom 2023 in januarjem 2024, opravljenih je bilo 889 intervjujev v 63 državah po svetu. Izkazalo se je, da 69 odstotkov anketirancev že zaseda vodilne položaje v družinskih podjetjih, več kot 60 odstotkov pa je starih med 27 in 39 leti.
Več kot polovica (52 odstotkov) je navedla, da so njene glavne usmeritve rast poslovanja s širitvijo, prodor v nove panoge in upravljanje talentov. Ti rezultati se ujemajo z rezultati lanskoletne ankete o družinskih podjetjih v srednji in vzhodni Evropi, v kateri je 91 odstotkov anketirancev poudarilo ključen pomen rasti za zagotavljanje prihodnjih naložb. Sicer pa vsi, tako starejši oziroma trenutna vodstva kot njihovi mlajši nasledniki, izkazujejo močno prilagodljivost pri krmarjenju poslov v negotovih časih in usmerjenost v stalno poslovno rast.
Prednostne naloge mladih vodij v Evropi se ujemajo s tistimi na globalni ravni
Mlajši voditelji vidijo priložnosti za zvišanje vrednosti družinskih podjetij predvsem v profesionalizaciji in posodobitvi praks upravljanja (to jih je izpostavilo 22 odstotkov), v diverzifikaciji izdelkov in storitev (16 odstotkov) ter v mednarodni širitvi (14 odstotkov). Njihove prednostne naloge se tako ujemajo z globalnimi trendi, voditelji NextGen izpostavljajo podobna področja kot drugi vodilni kadri v svetovnem merilu.
Mlajša generacija "prevzemnikov" v regiji je tako kot po svetu za več kot 10 odstotkov bolj pesimistična kot njihovi kolegi v širši regiji srednje in vzhodne Evrope
Naslednja generacija vodij družinskih podjetij v jugovzhodni Evropi pa je v primerjavi z aktualnim vodstvom, torej s svojimi starši oziroma sorodniki, bistveno manj pozitivna glede jasnosti vlog in odgovornosti, strukture upravljanja in digitalnega prehoda. Tu je očitna generacijska vrzel. Mlajša generacija "prevzemnikov" v regiji je tako kot po svetu za več kot deset odstotkov bolj pesimistična kot njihovi kolegi v širši regiji srednje in vzhodne Evrope. Kar ena tretjina vprašanih v jugovzhodni Evropi, globalno pa še nekaj več (36 odstotkov), celo meni, da v njihovem družinskem podjetju obstaja institucionalni odpor do sprejemanja sprememb. Formalno jih pripravljenost za tovrstne spremembe tako zaznava manj kot četrtina (24 odstotkov v primerjavi s 34 odstotki na svetovni ravni). Raziskava torej nakazuje, da naslednja generacija vodij v jugovzhodni Evropi presoja, da je nujno preoblikovati upravljanje in strateške usmeritve družinskih podjetij.
Razkorak med generacijama v odnosu do umetne inteligence
Kljub jasnemu razumevanju potrebe po sprejemu generativne umetne inteligence (UI) družinska podjetja v jugovzhodni Evropi to tehnologijo sprejemajo počasi. Skoraj polovica (47 %) podjetij je v zgodnjih fazah raziskovanja umetne inteligence, medtem ko jih tretjina umetne inteligence še ni niti začela vključevati v svoje delovne procese. Le šest odstotkov družinskih podjetij v jugovzhodni Evropi je integriralo umetno inteligenco v nekatere ali številne dele svojega poslovanja. Kljub temu voditelji NextGen ostajajo optimistični glede potenciala UI; jih pa le deset odstotkov meni, da bo umetna inteligenca v naslednjih dvanajstih mesecih povečala dobičkonosnost, 29 odstotkov jih pričakuje, da bo bistveno spremenila način, kako podjetja ustvarjajo vrednost, šele v naslednjih treh letih.
Zanimivo pri tem je, da kar 86 odstotkov mladih vodij družinskih podjetij v regiji jugovzhodna Evropa izraža osebno zanimanje za generativno umetno inteligenco, kar je celo nekoliko več od svetovnega povprečja. Poleg tega jih 59 odstotkov meni, da osebno poznajo tehnologijo, kar kaže na pripravljenost za vključitev v digitalno preobrazbo. Vendar imajo le štirje odstotki družinskih podjetij v jugovzhodni Evropi vzpostavljene politike upravljanja za odgovorno uporabo umetne inteligence, medtem ko se jih kar 59 odstotkov strinja, da je tak način obravnave pravilen.
Nasledstveno vprašanje je marsikje še odprto
Raziskava PwC je letos ponovno pokazala, da prihodnje prevzemnike domačih poslov po vsej regiji skrbi načrtovanje nasledstva. Medtem ko jih 51 odstotkov pozna načrt nasledstva v svojih družinskih podjetjih, mnogi med njimi v ta proces sploh niso vključeni, šest odstotkov jih celo dvomi, da tak načrt obstaja. Poleg tega jih je kar 53 odstotkov prepričanih, da bo pripravljenost trenutne generacije na upokojitev izziv, 45 odstotkov pa jih skrbi, ali se bodo izkazali kot sposobni novi voditelji. Tudi zaupanje v družinskih podjetjih ostaja problematično; samo 47 odstotkov mladih vodij meni, da obstaja visoka stopnja zaupanja med njihovo in starejšo generacijo, ki predstavlja aktualno vodstvo, medtem ko jih o visoki stopnji zaupanja med družinskimi člani in nedružinskimi zaposlenimi poroča le 27 odstotkov.
