Ministrstvo za finance je v javni obravnavi predloga davčnih sprememb, ki se je iztekla v sredo, največ pripomb prejelo na predlog novele zakona o dohodnini. Posredovalo jih je okoli 160 deležnikov, večina pripomb pa se je nanašala na spremembe pri normirancih, so pojasnili na ministrstvu.
Po predlogu bi se najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske s. p. pa bi se meja za priznane normirane odhodke znižala s 50.000 na 30.000 evrov. S tem se vstop v sistem omejuje, tako pa naj bi odpravili tveganja nelojalne konkurence zaposlitvam prek s. p. klasičnim oblikam zaposlitve in distorzij na trgu, ki jih prepoznavajo na ministrstvu, ter ureditev približali osnovnemu cilju sistema, to je administrativni razbremenitvi manjših zavezancev.
Normirani stroški bi bili v višini 80 odstotkov za t. i. polne normirance priznani do meje 60.000 evrov (zdaj so priznani do 50.000 evrov, od te meje do 100.000 evrov pa v 40-odstotni višini), za popoldanske s. p. pa bi bili po novem do 12.500 evrov priznani v višini 80 odstotkov, od 12.500 do 30.000 evrov pa v višini 40 odstotkov (trenutno so v višini 80 odstotkov prav tako priznani do 12.500 evrov, od tam do 50.000 evrov pa v višini 40 odstotkov).
Obenem se za polne normirance med drugim predlaga tudi, da bi bili iz sistema izločeni, če bi v dveh zaporednih letih njihovi skupni prihodki presegli 120.000 evrov. Zdaj je ta meja pri 300.000 evrih.
Okoli 40 deležnikov je podalo pripombe na predlog zakona o davku na dodano vrednost, 23 deležnikov na predlog zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, po okoli 15 na predloga zakonov o davčnem potrjevanju računov in o množičnem vrednotenju nepremičnin, okoli 10 pa na predlog zakona o davčnem postopku in uredbo o določitvi zneska trošarine za alkohol in alkoholne pijače.
"Vse prejete odzive bomo temeljito preučili in v največji možni meri upoštevali pri pripravi končnega predloga sprememb, ki naj bi začel veljati s 1. januarjem 2025," so napovedali na ministrstvu in spomnili, da gre za prvi paket sprememb, ki mu bodo sledili drugi.
Ključni del paketa predlaganih davčnih sprememb je znižanje dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače za tiste Slovence, ki bi se po najmanj petih letih vrnili iz tujine in zaposlili doma oz. za tujce, ki bi se zaposlili v Sloveniji. Vsi morajo biti mlajši od 40 let, ugodnejša davčna obravnava zanje pa je predvidena za obdobje petih let. Poleg tega se obetajo spremembe glede nagrajevanja delavcev z delnicami in deleži ter glede obdavčitve startupov.
Drugi del paketa vključuje ukrepe za izboljšanje mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanje pravičnosti davčnega sistema. Med njimi na ministrstvu naštevajo več ukrepov na področju davka na dodano vrednost, podaljšanje obdobja za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod ter izvzetje plačil za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost iz dohodnine.
V tretjem delu paketa pa so ukrepi, ki niso prvenstveno namenjeni pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov. Gre denimo za zvišanje obdavčitve pijač z dodanim sladkorjem in energijskih pijač ter trošarin za alkohol in alkoholne pijače. Novost pa je obveznost sporočanja podatkov o prodaji prek avtomatov za prodajo blaga in za prodajo storitev finančni upravi.
Po zaključku javne obravnave in medresorskem usklajevanju naj bi vlada predlagani paket davčnih sprememb potrdila septembra in ga poslala v sprejem v DZ.
