"Deleži izpustov toplogrednih plinov naše države ali celo Evropske unije v celoti so zaradi rasti emisij v drugih delih sveta v globalnem kontekstu že majhni, vendar so podnebne spremembe, ki jih zdaj čutimo, vseeno v veliko večji meri naša krivda, so namreč posledica preteklih in ne sedanjih izpustov," je državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Uroš Vajgl poudaril ob začetku letošnje Večerove energetske konference Zelena transformacija. Evropa je po njegovih besedah svoj del izpustov že naredila, zato mora doseči podnebno nevtralnost hitreje kot preostali svet, v dobrih dveh desetletjih: "Edino tako lahko legitimno zahtevamo tudi od drugih, da brzdajo svoje emisije bolj, kakor smo jih v preteklosti mi sami."
Ravno vprašanje, kako to doseči, pa je letošnja konferenca skušala osvetliti z vidika različnih energetskih sektorjev, gospodinjstev in gospodarstva. "Podjetja potrebujejo jasne usmeritve, kaj morajo narediti na področju podnebne nevtralnosti," poudarja direktorica družbe Marbo okolje Alenka Markum. Vajgl pa glede tega pravi, da so vrata za razpravo z gospodarstvom odprta in da je NEPN ustrezen okvir za to razpravo: "Pogrešam pa malo več proaktivnosti gospodarstva." Vajgl še izpostavlja, da ne more biti celotna zgodba o doseganju podnebnih ciljev odvisna od projekta gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, saj Nacionalni energetski in podnebni načrt predvideva ukrepe do leta 2030.
Ne gre samo za JEK 2
Tudi vodja sektorja za obnovljive vire energije na MOPE dr. Tomislav Tkalec upa, da osredotočenost na projekt JEK 2 ne bo imela negativnega vpliva na razvoj projektov obnovljivih virov energije. Glede tega poudarja, da po obeh scenarijih razvoja, ki ju predvideva NEPN, z gradnjo nuklearke ali brez, njihova naloga do leta 2030 ostaja enaka: "Tudi ministrstvo dela v tej smeri, torej izvaja veliko aktivnosti na področju obnovljivih virov energije in na področju zmanjšanja ter učinkovite rabe energije." V razpravi o koriščenju vetrne energije je Tkalec med drugim še izpostavil, da so tudi za to področje primeren koncept skupnostne samooskrbe. Pri tem se, pravi, na ministrstvu zavedajo, da projekti vetrnih elektrarn za zdaj niso izvedljivi v vseh občinah, izpostavlja pa primer občine, ki se je sama lotila tovrstnega projekta, in sicer gre za občino Loški Potok, kjer bodo zgradili enajst vetrnih elektrarn z močjo enega megavata. "Upamo, da bo to primer dobre prakse, ki bo potem kazal tudi pot naprej."
Tehnološki razvoj nas vedno znova preseneti
Predsednik Združenja slovenske fotovoltaike Primož Tručl poudarja, da je elektrifikacija prvi imperativ energetske prihodnosti, ta je po njegovem mnenju bolj pomembna kot učinkovita raba energije. Tručl opozarja, da danes še vedno podcenjujemo zmožnosti tehnologije: "Marsikdo ne verjame, da bo lahko svet deloval samo s pomočjo obnovljive energije, zato ker si tega enostavno ne znamo predstavljati ... a tehnološke rešitve gredo tako hitro naprej, da nas potem to vedno znova prehiti in smo vedno znova presenečeni." Pri tovrstnih razpravah se po njegovih besedah ne upošteva dejstvo, da v prihodnosti ne bo treba z obnovljivimi viri nadomestiti vse energije, ki jo danes človeštvo potrebuje, temveč samo njen del. "Zaradi tega, ker danes ogromno energije mečemo stran, ker je pač takšna tehnologija. Ob proizvodnji elektrike iz premoga ali nafte je treba velik del energije zavreči, ko se bo enkrat elektrika proizvajala izključno iz obnovljivih virov, pa tega dela ne bo več in ga tudi nadomeščati ne bo treba." Tudi ukrepi učinkovite rabe energije so potrebni, a z njimi ne bomo naredili odločilnega preboja, pravi Tručl: "Treba je vse elektrificirati in potem seveda zagotavljati elektriko iz vetra in sonca."
Posodobitev omrežij priložnost za mlade kadre
Ob vse večji elektrifikaciji bo treba tudi posodobiti slovensko elektroenergetsko omrežje, za kar pa v tem trenutku primanjkuje strokovnega kadra - inženirjev, opozarja direktor projektov pri Elektru Maribor Peter Kaube: "Danes lahko narediš vse, a le, če imaš res dober in strokoven kader." Kot pravi, potrebujejo mlade kadre, ki se bodo lahko soočili z izzivi novih tehnologij in jih potem uspešno vključevali v obstoječa omrežja. Pri tem poudarja, da se je zdajšnja uprava Elektra Maribor povezala s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakulteto za energetiko v Krškem. "Dvakrat na leto pridejo študentje k nam, da jim predstavimo naše delovanje. Ugotavljamo, da je energetika postala zanimiva, saj mora inženir energetike poznati ogromno informatike in telekomunikacij, to več niso navadni energetiki, temveč multidisciplinarni energetiki. Naslednja bo konkretna akcija v srednjih šolah in upam, da nam bo uspelo v povezavi s Srednjo elektro-računalniško šolo Maribor priti še v osnovne šole in osnovnošolcem, ki se bodo kmalu odločali za vpis na poklicne in srednje šole, že pokazati to pot."
Invalidni objekti so postali njihovi pacienti
Zeleni prehod prinaša nove izzive tudi na področju gradnje objektov. Generalni direktor družbe i-Vent Milan Kuster pri tem pojasnjuje, da je pred 20 leti gradbena stroka začela slediti smernicam čim bolj zatesnjenih objektov, ki bi porabili čim manj energije, a je to sčasoma prineslo nove težave: "Če zatesnjen objekt nima prezračevalnega sistema, s katerim hiša diha, je tak objekt invaliden, zato je v Sloveniji ogromno invalidnih objektov. Sanacije z izboljšanjem izolacije, menjavo stavbnega pohištva in vsi ti posegi, ki so v osnovi v redu, so bili pač v prvi fazi tega razvoja, ko se je na prezračevanje pozabljalo. Vsi ti invalidni objekti so potem postali naši pacienti," pravi Kuster, ki dodaja, da so prezračevalne sisteme vgradili v več kot 50 tisoč objektov. "Mi v bistvu delamo kurativo, namesto da bi delali preventivo. Zato smo opozarjali vse možne pristojne organe, da bi že v fazi energetske obnove objektov moralo biti avtomatsko vključeno tudi prezračevanje, kadar gre za zatesnjevanje objektov." Sam je prepričan, da bodo prezračevalni sistemi v naslednjem desetletju v objektih postali standard: "Približno enak, kot je danes klima v avtomobilu."
Tudi plin še nekaj časa del prehoda
Čeprav Evropa teži k odmiku od fosilnih virov energije, pa bo še vsaj nekaj časa del zelenega prehoda tudi zemeljski plin. Tudi na področju ogrevanja gospodinjstev. Direktor direktorata za energijo na MOPE Hinko Šolinc pojasnjuje, da so pogoji za podaljšanje obstoječih koncesij plinskim distributerjev, ki jih prinaša nov energetski zakon, izjemno blagi: "Kljub vsemu so pa taki, da nakazujejo, da bo pač treba sisteme zemeljskega plina postopoma prestrukturirati." Kot dodaja, bo možno koncesije ob izpolnjevanju pogojev podaljšati večkrat. A Šolinc opozarja, da je največja grožnja sistemom za distribucijo zemeljskega plina razmišljanje znotraj teh sistemov, da bo prej ali slej prišlo do miru v Ukrajini ter bodo spet na voljo neskončne količine ruskega plina po smešno nizkih cenah. Direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina Urban Odar meni, da je prepoved vgradnje plinskih kotlov v novogradnje, ki jih prav tako prinaša novi zakon, predvsem politična odločitev, ki je nepoštena do gospodinjskih odjemalcev glede na to, da se zemeljski plin ceni. "S tem, ko smo prepovedali plinske kotle, smo jih prepovedali tudi za obnovljive pline. Ti kotli delujejo na zemeljski plin ali pa na biometan, kar pomeni, da smo dejansko prepovedali uporabo obnovljivih virov energije v obliki plina za gospodinjstva."
