Borut Planinšič
Zmago Gomzi
Nogomet so na zemljišču današnjega Ljudskega vrta igrali že leta 1921, bil je dom 1. SŠK Branik. Leseno tribuno je imel na zahodni strani. Leta 1932 je 1. SŠK Maribor v mesto prinesel prvi naslov slovenskega prvaka, kot spomni poznavalec in raziskovalec zgodovine Ljudskega vrta dr. Alojz Križman. Leta 1952 je Branik vabil na otvoritev novega stadiona z nasipom za gledalce in atletsko stezo. Tam je NK Maribor igral že v svojem prvem letu obstoja, leta 1961, iz gradbišča je kmalu nastala zahodna tribuna z dandanes slovitim betonskim lokom. Sčasoma so ji dodali sedeže namesto lesenih klopi, na drugi strani so v enem samem poletju pred ligo prvakov '99 ekspresno dvignili in razširili nekdanje stojišče. Še prej, leta 1994, je stadion z gonilno silo dr. Križmanom, predsednikom MŠD Branik, dobil žaromete ...
Zahodna tribuna bo kmalu spet drugačna. A najbolj temeljit poseg je stadion dočakal pred dvanajstimi leti. Z veliko otvoritvijo 10. maja 2008, tekmo Maribor - Nafta. Pred polnimi tribunami, seveda, več kot 12 tisoč navijačev je prišlo pogledat betonskega lepotca. In dobilo še vijoličnega. "Na otvoritev nismo nestrpno čakali le nogometaši, ampak tudi naši navijači. Že pred stadionom je bilo zelo živahno, uro ali dve pred tekmo je bil že poln, kart za zamudnike ni bilo več, ozračje je bilo imenitno. V goste nam je prihajala neugodna Nafta, in če tekme ne bi dobili, bi to bilo veliko razočaranje za nas nogometaše in tudi za zveste navijače," se spomni danes 44-letni Zoran Pavlović, igralec v vezni vrsti, nekdanji slovenski reprezentant, član številnih klubov, med drugim tudi NK Maribor, za katerega je odigral 67 tekem in zabil enajst golov. Čeprav so mu vsi dragi, mu je eden še posebej ostal v srcu - tisti, ki ga je dosegel prav na tej tekmi proti Prekmurcem.
Prvi gol sicer ni bil mariborski, v 19. minuti je za Nafto zadel Arpad Vaš. Toda pet minut pozneje je Pavlović vrnil s strelom, ki je ostal eden najlepših v Ljudskem vrtu. Z volejem s kakšnih 22 metrov je zatresel mrežo Lendavčanov. "Tekma se ni začela po naših željah, doživeli smo hladno prho. Toda le nekaj minut pozneje smo izenačili. Spomnim se, da je Dejan Školnik prodiral po levi strani in žogo podal v kazenski prostor, tam jo je eden od branilcev Nafte z glavo izbil, naletel sem nanjo in jo s silovitim volejem poslal v levi zgornji kot vratarja Nafte. To je bil evrogol, neubranljiv, bil je eden od lepših in nepozabnih golov v moji karieri," je prepričan nekdanji kapetan vijoličastih in eden junakov tiste tekme. Več jih je bilo, saj je Maribor na koncu slavil s 3:1.
"Po golu je bilo na tribunah zaslišati pravo eksplozijo, med navijači je zavladalo nepopisno veselje, ki je trajalo nekaj minut. Nato so nas ponesli, zaigrali smo še bolj napadalno in dosegli drugi gol. Po moji podaji ga je z glavo dosegel Cardoso Fernando Nilton, odpor gostov pa je s tretjim strl Marcos Tavares. Po tekmi je bilo na stadionu in zunaj njega zelo veselo," se spominja Pavlović, ki je bil izbran za igralca tekme in po izboru Večera tudi za najboljšega igralca 33. kroga prvoligaškega prvenstva. "Na gol proti Nafti in na vse tekme, ki sem jih odigral v vijoličasti majici, sem ponosen," še doda sogovornik, ki zdaj z Goranom Jolićem, prav tako nekdanjim nogometašem Maribora, svoje znanje in izkušnje kot trener prenaša na kadete velenjskega Rudarja.
