Borut Planinšič
Nogometnega velikana ni več. Preostane nam njegova veličastna zapuščina: vsi goli, ki jih je zabil, vse generacije nogometašev, ki jih je vodil. V Mariboru je v 90. letu starosti umrl Ivan Toplak, najprej odličen napadalec, pozneje slovito trenersko ime.
Krona kariere? Morda olimpijske igre 1984 v Los Angelesu, ko je reprezentanco Jugoslavije, v kateri sta bila tudi Srečko Katanec in Marko Elsner, vodil do bronaste medalje. Ali pa štirje naslovi državnega prvaka s Crveno zvezdo, ko je bil še igralec. Morda edina tekma, ki jo je leta 1956 igral za udarno moštvo Jugoslavije. Ali pa prva povojna leta in mladostna zagnanost pri Braniku. V vedno njegovem Mariboru, kamor se je Toplakova družina iz Beograda preselila sredi druge svetovne vojne. Kdo bi vedel, ob vseh vrhuncih ...
Leta 1951, po petih letih pri Braniku, je šel igrat k članom ljubljanske Olimpije. Od tam pa leta 1954 k Crveni zvezdi, velikan iz Beograda mu je v sedmih letih naštel 210 tekem in strašnih 144 zadetkov za rdeče-bele. A to je bil šele uvod v veliko kariero trenerja. Od Zvezde prek Združenih držav, kjer je bil med drugim predavatelj na univerzi Stanford, do vrnitve domov, ko je vodil vse selekcije Jugoslavije: mlado, olimpijsko ter v letih 1976 in 1977 celo A-reprezentanco. Po razpadu Jugoslavije je postal še selektor Indonezije.
Njegovo delo, ki ga je nadgradil kot dolgoletni inštruktor Fife, je leta 2000 s posebnim priznanjem nagradila tudi svetovna nogometna zveza. Ob zadnjem slovenskem nogometnem vrhuncu, svetovnem prvenstvu 2010, je Ivan Toplak potegnil vse do Johannesburga, kjer je bil gost moštva Matjaža Keka. Zadnja leta se je umaknil iz vedno vročih nogometnih debat, v najožjem krogu prijateljev je v središču Maribora znal uživati ob kavici in spominih. V mestu, kjer se je kot mladenič preizkusil tudi v boksu in rokometu, je v nedeljo odšel med nogometne legende.
