Šport bo posledice trpel dlje kot drugi

Podobno kot v drugih panogah se tudi v športu ob popolni prekinitvi dejavnosti vsi sprašujejo, kakšne posledice bo to prineslo. Da je vse še negotovo in da je mogočih več scenarijev, so se na STA-jevi virtualni okrogli mizi o perspektivi športa v teh časih strinjali generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Blaž Perko, strokovnjak za športni marketing Tomaž Ambrožič in nekdanji košarkar Boštjan Nachbar, zdaj direktor sindikata igralcev evrolige.
"Bojim se, da bo šport negativne posledice trpel dlje časa kot ostala področja, ker bodo tudi v normalnih razmerah, ko bodo šole in podjetja odprti, tribune še nekaj časa samevale," je prepričan Ambrožič. "Se bo pa tudi šport moral prilagoditi, saj deli usodo okolja. Šport niso le športniki, ampak vsi kadri okrog njih, ki se jih pozablja. Še bolj kot na trenerje ciljam na administrativni del. Ta bi lahko bil v Sloveniji večji. Prav ta nevidni del športa bo še bolj prizadet, ker se bodo najprej reševale fundamentalne stvari."

Rešitev nižanje plač in pomoč države?

Najbolj medijsko udarna je v tem trenutku bitka med športniki in klubi. Prvi si želijo, da bi bile njihove pogodbene zahteve v celoti izpolnjene, drugi se srečujejo z izpadom dohodka, zato je njihova likvidnost omejena. Kot ugotavlja Nachbar, so klubi v košarkarski evroligi na krizno situacijo reagirali nesoglasno: "Situacija je od države do države različna. Ni konsenza, kaj igralcem dovoliti, jih poslati domov ali ne ... V Španiji je ob tem še en problem, skregan z realnostjo - klubi mislijo, da se bo lahko sezona nadaljevala. Upajo, da bo to njihov problem omililo. Vsi si želijo priti do dogovora, da se znižajo plače. Se pa bojim, da bodo nekateri klubi preveč prizadeti in iščejo individualne rešitve, kar bi lahko vodilo igralce v iskanje pravice pred mednarodna razsodišča."

Počil je balonček ekstremnih plačil