Srečno, Rudar: Nazaj tja, kjer so knapi rekorderji

Tudi v poskusu št. 31 ni šlo, Rudar je brez zmage. Še pet tekem mu preostane, a zdaj gre tako ali tako le še za statistiko. No, in za čast, z njo v nogometnem Velenju ni heca. Zato še bolj boli, da se po dvanajstih letih v drugo ligo vrača klub, o katerem je Zoran Pavlović, velenjska nogometna legenda, rekel: "Rudar bi moral biti med prvimi štirimi klubi v državi. Vedno. Zaradi tradicije. Zaradi kakovosti nogometašev, ki jih je dal. Zaradi ... vsega." A tako kot nikoli ni bilo enostavno življenje knapa, tako je z njegovim nogometom.

Vse nastavljeno za ... Angleže!

Pa je imel Rudar nastavke za velike zgodbe, ko smo leta 1991 dobili svoje državno prvenstvo. Tisto pomlad je Olimpija še igrala v prvi jugo ligi, v tretji so bili Maribor, Izola in Koper. Slovenski, republiški prvak pa je postal - Rudar. V udarni enajsterici je imel najstnika, ki je pozneje dokazal, kaj vse lahko da nogometno Velenje: 17-letnega Amirja Karića. Ko smo v osamosvojitvenem poletju dobili mastodontsko ligo 21 in jo postopoma manjšali, so se knapi sramežljivo držali pri sredini lestvice. Leto 1995 je spet dalo preblisk, da bi lahko bili nekaj več. Gneča v gostišču Oaza zraven stadiona Ob jezeru, fuzbalska debata v Kafetarci v središču mesta z vzklikom: Angleži pridejo! Sloviti Tottenham je, čeprav ni prišel z vsemi asi, za pokal Intertoto zmagal z 2:1. Gol mu je zabil Ismet Ekmečić, ob napadih Matjaža Cvikla, pozneje najboljšega strelca v zgodovini kluba, so navijači sanjali, kako bi bilo rukniti Angleže.

S knapovskim srcem po pokal

Rudar si je največji trenutek svoje zgodovine prihranil za pokalno tekmovanje. Leta 1998, na 50-letnico kluba, ki so ga ustanovitelji, delavci iz premogovnika, postavili za simbol knapovstva in mu zadali štiri vodila, trdo delo, žrtvovanje, ekipni duh in srce, je postal pokalni prvak Slovenije. Prvo finalno tekmo v Ajdovščini je sicer izgubil z 1:2, za Rudar je zadel Zoran Pavlović. A na povratni tekmi je s četverico svojih postulatov zdrvel čez Primorje s 3:0. Z Mladenom Dabanovićem, Dušanom Kosićem, Sašem Gajserjem, Almirjem Sulejmanovićem, Samirjem Balagićem, Nikom Podvinskim ..., pod komando trenerja Draga Kostanjška, z dvema goloma Živojina Vidojevića in enim Aleša Purga je dvignil svojo edino trofejo v samostojni Sloveniji. In kar naprej je šlo, v sezoni 1998/99 se je v ligi prvič zavihtel na tretje mesto, sezono pozneje je bil z Željkom Spasojevićem, simbolom nogometnega knapovstva - rudar po poklicu, na igrišču pa sijajen vezist -, spet tretji.

Prvak, ki to ni smel biti

Toda večni boj s financami in klubsko strategijo ga je usmeril v žalostna poglavja. Leta 2003 je izpadel med drugoligaše. Pa to sploh ni bil najhujši udarec. Čeprav je osvojil drugo ligo, za vrnitev ni bilo denarja. Premogovnik, na katerega se je velenjski nogomet vedno naslanjal, je začrtal neomajno vizijo: podpora amaterizmu in delu z mladimi. Leto pozneje je Rudar, spet prvak druge lige, le šel nazaj v elito. Toda njegov (pol)amaterizem je bil nekaj preveč romantičnega, da bi obstal. Leta 2006 je klub znova zgrmel v drugo ligo, je pa v tisti sezoni dobil nekaj, kar je ostalo ... skoraj večno. Mladega prvoligaškega debitanta Damjana Trifkovića. Po vmesni postaji pri Olimpiji še dandanes knapa. Rekorderja, ki se bliža 350 nastopom za Rudar. S kolegi je eno sezono pritajeno čakal v spodnjem delu druge lige.

Iz rova k vrhu in nazaj

Potem pa so bili fantje nazaj. In to kako! Kot prvaki druge lige so se vrnili na najvišje pozicije, na katerih je Rudar že bil, na tretje mesto v Sloveniji. Nagrada: poleti 2009 jih je trener Marijan Pušnik peljal na evropski obračun na Marakano, k Crveni zvezdi. Spomin na drugoligaške čase je bledel. Vse do danes ... Iz spodnjega dela lestvice so v Velenju skočili še s tretjim mestom v sezoni 2013/14, ko so imeli prvega strelca lige Mateja Eterovića, in s četrtim mestom v sezoni 2017/18, ko je bila nagrada spet nekdanja evropska prvakinja - Steaua. Vse težave in dileme, kako in kaj z nogometom v Velenju, pa so še naprej prežale izza vogala. Lani je začelo pokati. Marijan Pušnik je odstopil kot trener in postal športni direktor, kmalu sta se v sporu poslovila on in njegov trenerski naslednik Almir Sulejmanović. Začela se je serija, ki se je razvlekla v leto 2020, prinesla več trenerjev kot zmag in tretjič odnesla prvo ligo. Slaba tolažba za knape: nihče v drugi ligi ne zmaguje kot oni.