Superliga: Adijo, romantiki, bogataši gredo na svoje

Marko Kovačevič
19.04.2021 21:13
Dvanajst evropskih velikanov je potrdilo ustanovitev zaprtega tekmovanja, v katerem bo prostor le za najbogatejše
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Že v ligi prvakov se je Liverpoolov obisk Ljudskega vrta zdel kot čudež, z ustanovitvijo superlige bodo podobne pravljice postale nemogoče. 
Andrej Petelinšek

Ideja o superligi, zaprtem tekmovanju najmočnejših (in najbogatejših) klubov, ni več le pogajalsko orožje, ultimativna grožnja na pogovorih o oblikovanju nogometnega zemljevida Evrope. Nedeljska opozorila Evropske nogometne zveze (Uefe) in nacionalnih zvez Anglije, Italije in Španije, ki so morebitnim prestopnikom zagrozile tudi z izključitvijo iz vseh tekmovanj, niso zalegla. Ponoči je dvanajsterica klubov uradno potrdila, da ustanavlja svoje tekmovanje - superligo.

Ustanovni člani so že italijanski AC Milan, Inter Milano in Juventus, Barcelona, madridska Real in Atletico ter šest klubov z Otoka, Arsenal, Chelsea, Liverpool, Manchester City, Manchester United in Tottenham, v svojo družbo pa naj bi sprejeli še tri ustanovitelje. "Pomagali bomo nogometu na vseh ravneh in ga odpeljali do zasluženega mesta v svetu. Nogomet je edini globalni šport z več kot štirimi milijardami navijačev po celem svetu in odgovornost velikih klubov je, da ustrežemo njihovim željam," je v uradnem sporočilu za javnost dejal Florentino Perez, predsednik Real Madrida in predsednik novoustanovljene superlige.

Ko Uefini milijoni niso dovolj

Da bo novo tekmovanje zagotovilo precej večje ekonomske učinke, so prepričani ustanovitelji. V prevodu: bogati klubi bodo v zaprti ligi, iz katere ustanovitelji ne bodo mogli izpasti, zaslužili več. Razkošne nagrade iz Uefine lige prvakov - dobrih 80 milijonov evrov iz nagradnega sklada pobere zmagovalec in si za povrh odreže še velik kos pogače prihodkov od trženja - očitno niso dovolj, dvanajsterica si želi še več. Kar deset milijard evrov naj bi prinesla že prva sezona superlige, ustanovitelji pa si bodo že pred prvo tekmo razdelili 3,5 milijarde evrov. In kdo bo to financiral? Po poročanju ameriške športne mreže ESPN naj bi šest milijard evrov v obliki posojil zagotovila banka JP Morgan, ki je že potrdila, da bo financirala ustanovitev superlige.

Nogometaši Leedsa so pred tekmo z Liverpoolom v angleški ligi poslali jasno sporočilo.
 
Epa

"Dvanajst ustanoviteljev predstavlja milijarde navijačev po vsem svetu in 99 evropskih lovorik. V tem kritičnem trenutku smo sprejeli dogovor, omogočili smo spremembo tekmovanja in ga naredili dolgotrajno vzdržnega. Navijačem in amaterskim nogometašem smo omogočili tekme, ki bodo potešile njihovo strast do igre," pravi Andrea Agnelli, predsednik Juventusa in eden od dveh podpredsednikov superlige - drugi je lastnik Manchester Uniteda, Američan Joel Glazer. Agnelli, prvi mož torinskih črno-belih in član uprave avtomobilskega giganta Fiata, je hitro obrnil ploščo. Še v soboto dopoldne se je pogovarjal o reformi lige prvakov s predsednikom Uefe Aleksandrom Čeferinom, nato pa se Slovencu ni več javljal na telefon, po uradni objavi o ustanovitvi superlige pa zapustil še položaj predsednika združenja evropskih klubov ECA.

Nekoč glasni, zdaj morajo molčati

Solistična akcija ducata umazanih, kot jih je poimenoval Čeferin, ni sprožila burnih odzivov pri Uefi in pri tistih, ki niso bili povabljeni zraven. Še ne tako daleč nazaj so ideji o zaprtem tekmovanju, kjer bi se med sabo tolkli le največji, javno nasprotovali celo vplivni posamezniki iz vrst bodočih "superligašev". "Upam, da se superliga nikoli ne zgodi. Zame je liga prvakov superliga. Zakaj bi zgradili sistem, po katerem bi Liverpool igral z Real Madridom deset let zapored? Nihče ne želi gledati tega," je denimo pred dobrim letom dejal Jürgen Klopp, trener Liverpoola. Kaj zdaj misli Klopp ali katerikoli drugi trener oziroma nogometaš iz elitistične združbe, ni znano. Odkar so klubi potrdili, da s superligo mislijo resno, se ni oglasil še nihče.

Karl-Heinz Rummenigge: "Ne verjamem, da bo superliga rešila probleme evropskih klubov, ki so se pojavili kot posledica pandemije novega koronavirusa."
Reuters

Mrtve sanje in protesti navijačev

"Zaljubil sem se v popularen nogomet, nogomet navijačev, ki sanjajo, da bodo nekoč klub, za katerega jim bije srce, videli igrati proti najboljšim. Če se ideja o superligi uresniči, bodo te sanje mrtve," pa je zapisal vezist PSG-ja Ander Herrera. Španec je bil prvi nogometaš od udeležencev letošnjega polfinala lige prvakov, ki se je opredelil do rekonstrukcije evropskega nogometnega zemljevida. No, morda bo njegov klub lovoriko osvojil kar za zeleno mizo, saj so preostala tri moštva, ki še lahko upajo na pokal z velikimi ušesi, Real, Chelsea in Manchester City, že obljubila zvestobo odcepljenem tekmovanju. Tudi za Francoze naj bi se našel prostor v superligi, dva kluba iz dežele galskih petelinov naj bi se po poročanju tiskovne agencije AFP pridružila tekmovanju, a med njimi ne bo PSG-ja. Pariški velikan je zavrnil sodelovanje.

Ander Herrera (desno) iz PSG-ja in Thiago Alcantara (Bayern) sta tokrat na isti strani.
Epa

Na vse prej kot na odobravanje je napoved superlige naletela med navijači klubov. Chelseajevi so prepričani, da ta pomeni "izdajo vseh izdaj", Liverpoolovi, združeni v skupini Spion Kop 1906, so v znak protesta odstranili svoje transparente in zastave s stadiona Anfield, pridružitev redsov superligi pa označili za sramoto. Proti željam (tujih) lastnikov protestirajo tudi navijači Interja in Milana. Jim bodo lastniki prisluhnili? Ko se obračajo milijarde, lahko hitro pozabiš na nogometno romantiko, tradicijo, temelje, poštenost …

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta