Medtem ko gostinci odpirajo terase lokalov po vsej državi, nogometni stadioni ostajajo zaprti. Slovenski prvoligaši že od oktobra nastopajo pred praznimi tribunami in vse kaže, da bo brez navijačev potekal tudi najvznemirljivejši zaključek sezone v boju za naslov državnega prvaka. Glavni politični argument za zaprte stadione ostaja ves čas enak - preprečitev širjenja okužbe s koronavirusom, pri čemer ni upoštevano, da se je nogomet doslej zelo uspešno prilagodil življenju med pandemijo. Praksa na terenu je pokazala, da nogomet ob upoštevanju vseh osnovnih ukrepov ne predstavlja povečanega tveganja za nova žarišča te nalezljive globalne bolezni.
Navijači ostajajo brez izbire
Če polni trgovski centri pomenijo varno okolje za potrošnike, zakaj navijači ne morejo na nogometno tekmo, ki poteka na prostem? Zakaj so stadioni tako dolgo zaprti, če so znanstveniki potrdili, da je možnost za širjenje koronavirusa v zunanjem okolju ob varni razdalji komaj možna? Slovenska vlada je lansko poletje dovolila odprtje tribun za tristo gledalcev na vsakem stadionu posebej, pri čemer je bilo spregledano, da imajo prvoligaški objekti različno kapaciteto. Po tem kriteriju so med seboj neprimerljivi - samo število sedežev v Stožicah je 27-krat večje kot na majhnem objektu blizu gozda v Kidričevem. Tekme s peščico obiskovalci so potekale brez zapletov in z usklajenim protokolom med nogometno zvezo in zdravstveno stroko na nacionalni ravni. O morebitnih okužbah na stadionih ni poročal nihče. Pol leta po zadnjem velikem zaprtju so vrata stadionov kljub zadnjim sprostitvam dolge vrste ukrepov še vedno zapečatena. Koliko časa bo še tako, da navijači ne bodo imeli niti izbire za ogled nogometne tekme na stadionu?
Praksa v tujini ni enotna in se razlikuje tudi po celinah. V Teksasu so v začetku meseca gostili 40.000 navijačev na bejzbolski tekmi, kar je za Evropo že več kot leto dni nepredstavljiva številka. Če so najmočnejše nogometne lige na stari celini pozimi potekale brez občinstva, se evropski stadioni spomladi pripravljajo na delno odprtje. Medtem ko pri nas vlada zatišje in skoraj ni razprave o odprtju nogometnih stadionov, državni vrhovi na tujem veliko bolj intenzivno iščejo rešitve. V Italiji je najprej zdravstveni minister napovedal, da bodo v maju odprli tribune za tisoč navijačev v serie A, potem pa je vlada sporočila, da bodo prvega junija odprli vse športne objekte za gledalce. V Angliji si je minulo nedeljo 4000 ljudi ogledalo dvoboj v polfinalu pokala na Wembleyju in na Otoku se novo sproščanje obeta v prihodnjem mesecu. Navijaško ozračje več kot 10.000 gledalcev je ob koncu marca občutila tudi slovenska reprezentanca, ko je gostovala v Rusiji, ob severni obali Črnega morja.
Za veliko odprtje stadionov bo med junijem in julijem poskrbela Uefa, ki bo na enajstih prizoriščih v prav toliko državah izvedla evropsko prvenstvo z navijači na vseh tekmah. Medtem ko Budimpešta želi napolniti stadion povsem do vrha, polovično zasedenost napovedujejo v Sankt Peterburgu in Bakuju. Vsaj četrtino kapacitete na stadionih bodo navijači zasedli na tekmah v Amsterdamu, Bukarešti, Glasgowu, Köbenhavnu, Londonu, Münchnu, Rimu in Sevilli. Uefa vodi zapletene priprave na veliko tekmovanje z navijači, ki bodo morali za prihod na stadion upoštevati stroga navodila. "Tesno sodelujemo z nacionalnimi nogometnimi zvezami in lokalnimi oblastmi, da bomo med prvenstvom zagotovili varno okolje za prihod navijačev na stadione. Vesel sem, da bomo lahko kmalu pozdravili gledalce ob prazniku reprezentančnega nogometa po vsej celini," je izjavil predsednik Uefe Aleksander Čeferin.
Mura brez tretjine proračuna
Nogomet enotno ugotavlja, da v praznem avditoriju izgublja svoj čar, tribune brez navijačev pa obenem škodijo poslovnim interesom klubov po vsem svetu. Na najvišji ravni so se klubi znašli v velikih zagatah, ker beležijo milijonske izgube od prodaje vstopnic in trženja artiklov. Slovenija kljub manjšim stadionom in ekonomskim zmožnostim ni izjema. Največji upad prihodkov od prodanih vstopnic zaznavajo v Mariboru, kjer imajo tradicionalno najštevilnejšo podporo na domačih tekmah prve lige, a tudi najvišji proračun. Posebna zgodba je Mura, saj je njeno poslovanje od vseh klubov v prvi ligi najbolj odvisno od obiska na tekmah. Prekmurci so v zapriseženem nogometnem okolju v času pred krizo zapolnili tretjino klubskega proračuna s prodajo vstopnic, artiklov in gostinskih storitev na stadionu. Drugače je pri prvoligaših s skromnejšim obiskom. Z zaprtimi stadioni nimajo izgube, ampak privarčujejo okoli 2000 evrov, kolikor v povprečju znaša strošek storitev za varnostno službo in policijo. Kljub temu nihče ne zagovarja zaprtja stadionov, saj navijači predstavljajo dušo nogometa.
Na sedežu nogometne zveze na Brdu pri Kranju zagotavljajo, da je slovenski nogomet pripravljen za vrnitev navijačev, ki čakajo zeleno luč na vladnem semaforju. Nogometna zveza ima načrte za delno odprtje stadionov, ki jih je posredovala v odločanje vršilcem oblasti. Med drugim je naredila simulacijo za varno zapolnitev tretjine objekta v Stožicah, kjer bo 6. junija veliki finale evropskega prvenstva do 21 let. Bo Ljubljana najodmevnejšo nogometno tekmo v zgodovini gostila z gledalci ali bo oblast pri odločanju vodila vse bolj očitna ideološka igra proti Aleksandru Čeferinu?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
