Urška Mlinarič
Potem ko so na portalu N1 razkrili, da so pred dnevi trije otroci in njihovi spremljevalci iz Gaze, ki so prišli na rehabilitacijo v Univerzitetni rehabilitacijski center Soča v Ljubljani, zaprosili za mednarodno zaščito, en otrok pa je skupaj z materjo odšel neznano kam, je to postala tudi politična tema. Na odboru za zunanje zadeve je poslanec SDS Andrej Poglajen ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon spraševal, kakšne informacije ima "o teh posameznikih. Ali nam lahko na tem mestu zagotovite, da ti ljudje niso bili udeleženi v kakršnikoli akciji teroristične skupine Hamas," je spraševal poslanec, ki je kasneje na omrežju X dodal, da je to spraševal o spremljevalcih in ne otrocih.
Dolgotrajna preselitev otrok žrtev vojn
Ministrica Fajon je uvodoma povedala, da je deset otrok, ki so "brez udov, močno pohabljeni in travmatizirani", skupaj s spremljevalci prišlo v Slovenijo v okviru sodelovanja med zunanjim ministrstvom, Fundacijo Danila Türka in Slovensko karitas, in pojasnila, da so bili vsi preverjeni. To so opravile za to pristojne institucije, zadnjo preverbo je naredil rehabilitacijski center, ki je lahko presodil, kateri otroci so primerni za takšno obravnavo. "Prišli so seznanjeni s kratkotrajnim bivanjem, možnostjo vrnitve nazaj v Egipt, kjer jih čakajo družine, po končanem zdravljenju v Sloveniji, ki je časovno omejeno." Nato je poudarila, da ima vsak od njih kot posameznik, če se za to odloči, pravico zaprositi za mednarodno zaščito, saj je to temeljna človekova pravica. "In kot tako jo bomo tudi obravnavali."
Pri tem je pojasnila, da je želja države, da s projektom nadaljuje tudi v drugačni obliki, in sicer na način, da otroke, žrtve vojne, dolgotrajno preseli. Na ta način bi lahko predvsem otrokom z različnimi oblikami raka ali drugimi hujšimi boleznimi, ki potrebujejo daljše zdravljenje, omogočili daljšo preselitev skupaj z družino, kar po besedah Fajon otrokom, žrtvam vojne v Gazi, omogočajo tudi druge države.
Med prosilci so po številu izstopali državljani Maroka
Omenjena šesterica niso edini Palestinci, ki so letos pri nas že zaprosili za mednarodno zaščito. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve, jih je zanjo skupno zaprosilo devetnajst. V lanskem letu je bilo dvajset prosilcev za mednarodno zaščito, ki so prišli iz Palestine.
Podatki omenjenega ministrstva kažejo še, da je v prvih desetih mesecih za mednarodno zaščito zaprosilo 4710 oseb, pri čemer so 153 ta status tudi podelili. Večina prosilcev ima Slovenijo še vedno za tranzitno državo, tako je v letošnjem letu kar polovica prosilcev državo zapustila še pred obravnavo. Velik delež je tudi zavrženih vlog, medtem ko je bilo v prvih desetih mesecih zavrnjenih 184 prosilcev. Podatki še razkrivajo, da je bilo v zadnjem desetletju največ vlog vloženih v lanskem letu, in sicer 7261. Med prosilci so po številu izstopali državljani Maroka. Sledijo jim državljani Pakistana, Rusije, Iraka in Afganistana.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
