Hojka Berlič
Ta konec tedna so ljubitelje domače hrane na Ptuju znova razvajale omamne vonjave in okusi izbranih dobrot, ki so jih pridelali in predelali slovenski kmeti in kmetice. Na letošnjem festivalu Dobrote slovenskih kmetij so podelili kar 477 zlatih, 240 srebrnih in 145 bronastih priznanj senzoričnega ocenjevanja slovenskih kmetov. Nagrajencem, ki so jih v 33 letih festivala našteli skupno preko 20 tisoč, je na petkovi otvoritvi čestital tudi častni pokrovitelj festivala, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek: "To dokazuje, da na slovenskem podeželju znamo pridelati kakovostno, zdravo, varno hrano in jo tudi ponuditi potrošnikom. Prav v zadnjih tednih, mesecih, tudi letih, od covida naprej, se še kako dobro zavedamo, da je lokalna samooskrba izjemno pomembna. Da potrebujemo lokalnega kmeta, lokalne verige preskrbe s hrano." Na letošnjem festivalu so sicer med 217 skupinami živil dali še posebni poudarek vsem vrstam olj, med regijami pa je v središču pozornosti Primorska.
Dobrote, ki jih nima vsak
Zato nikakor nismo mogli mimo stojnice ekološke kmetije BEM iz Kopra, na kateri se že tri desetletja ukvarjajo z gojenjem oljk, izdelavo olja ter različnih oljčnih namazov, med drugim z dodatkom špargljev, mandljev ali inčunov. Kot nam je zaupal gospodar kmetije Boris Sabadin, se ponašajo tudi že s sedmimi medaljami s ptujske prireditve: "To je lep uspeh za kmeta, ki se ukvarja z oljkami. To so dobrote, ki jih nima vsak." Kot pravi Sabadin, se kakovost proizvodov začne že z nego oljk. Najprej rez, nato zaščita pred škodljivci. "Ko plodove pobereš, jih je treba še isti dan stisniti. Le tako lahko dobiš res ekstra deviško oljčno olje."
Za delo se moraš sam boriti
Sončnična, bučna in lanena semena ter olja, namazi, pa tudi bučni piškoti in potica so pridelki in proizvodi, s katerimi se okoli pet let ponaša kmetija Hergan iz Pragerskega, ki ima sicer že kar 200 letno tradicijo. V preteklosti so se na kmetiji ukvarjali s proizvodnjo mleka, a je bil po besedah Brigite Hergan donos majhen, delo pa je zahtevalo celega kmeta: "Jaz pa tega nisem hotela, želela sem si vseeno nekoliko več svobode. Zato smo se odločili za predelavo poljščin. Povpraševanja je dovolj, a moraš biti, če hočeš uspeti, kar inovativen, drugačen, tudi nekoliko drzen. Sami smo bili malo drzni in smo nekdanji svinjak preuredili v lepo prodajalno, hlev pa v degustacijski prostor, ki lahko sprejme do 30 ljudi." Za delo, še dodaja, se moraš pač sam boriti, drugače se nič ne zgodi. Herganova pa ob tem opaža, da se sicer vedno več ljudi za izdelke obrača neposredno na kmete, ljudje vedno bolj tudi cenijo domače delo: "Veliko strank imam v Ljubljani, saj je tam težje dobiti bučno olje. In najlepše je, ko mi stranke rečejo, hvala, ker za nas danes tu stojite na mrzlem ali na vročini. Da so mi hvaležni za to. To je najlepše darilo." Rada pa se tudi pohvali s priznanji z ocenjevanj, bolj zase, pravi, kot za stranke, saj so potrditev, da je na neki pravi poti. "Na Dobrotah slovenskih kmetij sem začela z bronastim priznanjem za olje, zdaj pa dobivam večinoma zlata priznanja. Pozoren moraš biti na kar precej stvari. Med drugim mora biti olje dovolj staro, dovolj zrelo za oceno. Pazljiv moraš biti pri predelavi. Pomembno je, kako je skladiščeno samo seme. Pomembna je priprava olja, ki ne sme potekati pri previsoki temperaturi. Jaz na primer delam pri nižjih temperaturah kot ostali. Pri nas je sicer pri praženju toplo stiskanih olj dovoljena temperatura do 130 stopinj celzija, jaz delam pri 115 stopinjah celzija. Za primerjavo, v Avstriji je dovoljena temperatura do 160 stopinj celzija. Njihovo olje ima zato bolj intenziven okus, meni pa je všeč bolj nežen."
Tudi lešnikovo in orehovo olje
Zanimiva pa so tudi nekoliko manj poznana olja, toplo in hladno stiskano lešnikovo in orehovo, ki jih ponujajo na kmetiji Zafred v Jakobskem dolu. Svoje izdelke so na stojnici tokrat predstavljali prvič. Že lani pa so sodelovali v ocenjevanju z lešnikovi olji prejeli zlati priznanji. Letos so dodali še orehovi, njihov izkupiček ša so kar tri zlata in eno srebrno priznanje. "Nasade imamo že skoraj sedemdeset let. Smo že druga generacija, ki se s tem ukvarja. Včasih smo plodove nekako lažje prodali. Od kar sva z možem upokojena, kakšnih pet let, pa sva se odločila, da poskusiva s stiskanjem olj. Delava predvsem za dušo in nekoliko za pokritje stroškov," pravi Jasna Zafred. Sicer je po njenih besedah lešnikovo olje, čeprav je prav tako odlično, manj poznano od orehovega, kar je verjetno tudi razlog, da ljudje po njem tudi manj povprašujejo. Sta pa obe toplo stiskani olji zelo dobrodošli v kulinariki, za peko peciv, za zabelo žitaric ter za solatne prelive, namaze, tudi peste. Hladno stiskano pa je odlično kot dodatek za zdrav način življenja, pa tudi za pripravo kozmetičnih izdelkov – mil, tudi krem.
Da gre za res odlične proizvode sicer vedno znova poleg priznanj dokazujejo tudi polne nakupovalne vrečke obiskovalcev, ki jih festivalsko dogajanje in ponudba na stojnicah privabi od blizu in daleč. "Živimo v bližini in prav vedno pridemo. Kupila sem sir, jogurt, rezance, piškote. Vedno nakupimo vsega po malem, tako da potem lahko uživamo dva tedna," je z veseljem podrobnosti o svojem nakupu z nami delila Ptujčanka Irena Kolarič. "Za enkrat smo kupili olje, testenine in sir. Tudi sami se ukvarjamo s kmetijstvom, pa smo prišli malo pogledat," pa nam je zaupal Martin Duhanič z družino, ki ga je sloves Dobrot slovenskih kmetij na Ptuj privabil iz Brežic.
