Damijan Toplak
V 21. leto delovanja občina Benedikt vstopa s šele drugim županom. Lani decembra je župansko krmilo od do tedaj edinega benediškega župana, Milana Gumzarja, prevzel Milan Repič. Ta bo maja dopolnil 50 let, v letih od 1998 do 2010 je bil benediški občinski svetnik, leta 2014 pa se je v prvo neuspešno potegoval za župansko funkcijo. Repič bo župansko funkcijo opravljal poklicno. "Že zdaj delam deset ur dnevno in ne znam si predstavljati, čeprav je Benedikt relativno majhna občina, da bi župansko funkcijo opravljal nepoklicno," pove Milan Repič, ki je kot magister agroekonomskih znanosti do zdaj opravljal funkcijo tehničnega direktorja v podjetju ŽIPO Lenart. Do 1. marca bo tudi predsednik krajevne organizacije Rdečega križa v Benediktu.
Za več stanovanj in obrtništva
Katere bodo prioritete v Repičevem županskem mandatu? "Eden trših orehov bo sprejetje občinskega prostorskega načrta, s katerim bomo določili razširitev stanovanjskih in obrtnih con. Magistralna cesta Lenart-Gornja Radgona je Benedikt razbila na dva dela, zato bi radi določili novo središče kraja s postavitvijo večnamenskega objekta. Ena izmed možnosti je stari vrtec za novo športno dvorano, druga prostor ob gostišču Petelin, tretja prostor ob kapeli. Zavzemal se bom za obnovo javnih poti in lokalnih cest, tudi za širitev kanalizacijskega omrežja z gradnjo malih čistilnih naprav," pojasni Milan Repič.
Stavijo na financiranje EU
Še letos naj bi izvedli modernizacijo cest v Stari Gori in Spodnji Bačkovi, kar bo stalo okrog 200 tisoč evrov. Pripravljali bodo dokumentacijo za drugo fazo izgradnje kanalizacije v kraju Sveti Trije Kralji, ki pa bo izvedena v prihodnjem letu. V tem kraju načrtujejo izgradnjo oziroma obnovo pešpoti, ki bo vodila iz Benedikta in bo zanimiva tako za turiste kot domačine, ki jo bodo lahko uporabljali tudi v deževnih dneh. Ta projekt in izgradnjo večgeneracijskega centra bi radi, tako Milan Repič, financirali v okviru programa LAS Ovtar. V Štajngrovi pa načrtujejo sanacijo vodovodnega omrežja, delno tudi v Ihovi. "Veliko pozornosti bo namenjene tudi finančni sanaciji, saj ima občina do leta 2030 poldrugi milijon evrov dolgoročnih posojil in še okrog 430 tisoč evrov obveznosti do dobaviteljev. Letno odštejemo za poplačilo glavnice in obresti 185 tisoč evrov, kar se nam pozna na manj investicijah. Se bomo pa čim več skušali prijavljati na evropske razpise, kjer lahko računamo na 80-odstotno sofinanciranje projektov," sklene Repič.
