Delo v pravu je zamenjala za vodenje družinske kmetije: V najstniških letih delo na kmetiji ni bilo kul

Pravzaprav kot pravnica poklicno nikoli ni delala, pravi sogovornica, čeprav je bila po diplomi na mariborski pravni fakulteti prepričana, da bo to njena poklicna pot. "Študij me je do konca zelo zanimal, tudi ob pisanju diplome sem bila še vedno prepričana, da bom v tem poklicu tudi delala," pravi Katja Leber Vračko. "Študij mi je bil zelo všeč, predvsem so me vedno zanimale teme iz gospodarskega prava in prava EU. Prav iz tematike prava EU sem pisala tudi diplomsko nalogo."

Odločitev dozorela v Avstraliji

Nato pa se ji je v življenju obrnilo drugače. "Odločitev za študij prava je padla v najbolj vznemirljivih najstniških letih, ko se mi delo na kmetiji ni zdelo kul, pravo pa definitivno smer, ki je obetala lepo prihodnost. Po končanem študiju, ob čakanju na obvezno pripravništvo na sodišču, sem začela delati v vinoteki v Avstriji, kasneje pa dve leti živela v Avstraliji. In prav tam, daleč od doma, je padla odločitev za prevzem kmetije in nadaljevanje že dolge tradicije družinske kmetije. K temu je prispevalo že bolj zrelo razmišljanje o delu in življenju na kmetiji in pa tudi izkušnje pri delu v prodaji vina in gostinstvu."

Sedaj sta z možem Gregorjem pri koncu velike investicije v nov gostinsko-prenočitveni objekt na družinskem posestvu na Jedlovniku blizu Svečine, v katerega bodo vložili milijon evrov in pol, slabo polovico denarja bodo pridobili iz evropskih nepovratnih virov. "Brez tega prispevka se investicija najbrž ekonomsko ne bi splačala." Končana sta vinska klet in degustacijski prostor, sedaj pa zaključujemo restavracijo s 40 sedišči in prenočitveni del s štirimi sobami, torej za osem oseb. Vsega skupaj je 1000 kvadratnih metrov površine. "Vizija je oživitev turističnega objekta, ki bo odprt vse leto, restavracija pa štiri dni v tednu, v poletnih mesecih pet dni. Poleg tega obdelujemo še pet hektarjev vinogradov."

Iznajdljivost, doslednost, vztrajnost in pravičnost

Odločitve za študij prava ne obžaluje, pravi, čeprav ve, da kot pravnica v življenju najbrž nikoli ne bo delala. Ji pa pride znanje s fakultete vsekakor prav, saj marsikatero pravno zagato razreši sama, sama poišče zakone in jih prouči. "Tako je bilo tudi v Avstraliji, kjer sva z možem urejala dovoljenja za bivanje. Namesto da bi plačala nekaj tisoč dolarjev za agenta, ki bi to uredil, sem dokumentacijo proučila in pripravila sama. Znanje prava vedno pride prav, predvsem pa pridejo prav vrline, ki jih ob študiju prava zagotovo pridobiš, in sicer iznajdljivost, doslednost, vztrajnost in pravičnost."

Za Katjo Leber Vračko je bilo bivanje v tujini odlična izkušnja, ki ji je odprla oči in ji omogočila primerjavo s Slovenijo. Tam, na primer, je študij zelo drag in si ga mora plačati vsak sam, razen redkih, ki dobijo štipendijo. Zato skoraj vsi študenti ob študiju tudi delajo in so na ta način bolj v stiku s trgom dela in niso toliko fiksirani na področje, ki ga študirajo. Prav tako so bolj pozorni, kaj gredo študirat, v smislu možnosti zaposlitve, saj predstavlja študij velik finančni zalogaj oziroma investicijo. V primerjavi z Avstralijo smo v Sloveniji privilegirani, da je študij brezplačen in da je tako dostopen vsakemu, pravi sogovornica. Ampak to prinaša tudi slabo plat, da se zaradi tega veliko mladih odloča za študij, čeprav marsikdo ne ve, kaj bi zares počel v življenju, in niti ne preveri, kje so dejansko dobre možnosti za zaposlitev. Šolski sistem in država bi po njenem morala bolj usmerjati mlade v poklice, ki bodo v prihodnosti imeli dobre možnosti za zaposlitev.

Znanja je veliko na internetu

Odločitev za prevzem kmetije od staršev je tako zorela nekaj časa, zagotovo pa je njena preusmeritev v kmetijstvo oziroma vinogradništvo lažja, ker so se s to dejavnostjo ukvarjali starši in je na kmetiji odraščala. Starša pomagata s svojimi izkušnjami in znanjem, pravi Katja Leber Vračko. "Dogovorili smo se, da sestra prevzame živinorejski del kmetije, jaz pa vinogradniškega." Čeprav je znanja in izkušenj v družini veliko, se ves čas dodatno izobražuje, tudi preko predavanj in tečajev Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. "Znanja je danes veliko tudi na internetu, pri čemer moraš znati prepoznati kvalitetno vsebino. Na youtubu je na primer veliko uporabnih video posnetkov novih tehnologij reza trte in podobno."

Ali bi se odločila za drug študij, če bi vedela, da bo prevzela kmetijo? "Verjetno ne bi, kljub temu da mi pri vsakodnevnem delu manjka teorije iz kmetijstva. Vse počnem, kot pravijo, 'learning by doing'. Ob tem pa imam veliko podporo staršev, ki imajo veliko znanja iz kmetijstva. V vinogradništvu pa je zame najpomembnejše, da najdeš svojo vizijo in filozofijo pridelave in trženja ter to približaš kupcem. Tako da tukaj pomanjkanje teoretičnega znanja hitro nadoknadiš v praksi. Z možem Gregorjem sva od leta 2014, ko sva prevzela vinogradniški del kmetije, že dobro izoblikovala vizijo v vinogradništvu in jo nadgradila s širitvijo na dopolnilno dejavnost turizma na kmetiji, kar je bila že od začetka velika želja obeh. Tako da ko gledam nazaj, sta mi študij prava ter delo v prodaji vina in gostinstvu dala popolno podlago za to, kar počnem zdaj."