Deske ne (za)varujejo obzidja Ptujskega gradu

Slavica Pičerko Peklar Slavica Pičerko Peklar
20.11.2021 06:30

Ptujski grad obkroža dober kilometer obzidja. To je močno poškodovano in potrebno celovite sanacije. Zdajšnja obnovitvena dela so sicer dobrodošla, a ne tudi rešitev

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Ne le obzidje, obnove in ustrezne zasaditve je potrebno tudi pobočje pod njim.
Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR

Slavica PIČERKO PEKLAR

Da je obzidje ptujskega gradu treba celovito obnoviti, saj je v izredno slabem stanju, se ve že leta. A po obnovi dela obzidja, ki se je pred šestimi leti porušilo pod vzhodnim stolpom in zgrmelo v mestni vinograd ter ogrozilo hiše pod gradom v Prešernovi ulici, se kaj dosti ni naredilo. Občasno krpanje najbolj ogroženih delov pač ni celovita rešitev.

Južni del se ruši

Najbolj poškodovan je južni del obzidja, kjer so največjo razpoko pred časom zavarovali. A kot poudarja Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, je to le začasna rešitev, nikakor trajnejša: "Razmere si je ogledal strokovnjak Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki sicer ugotavlja, da ta del obzidja sicer ni statično nestabilen, a so poškodbe vse večje, predvsem na stiku s terenom. Maja letos je strokovnjak mariborske enote ZVKDS opravil ponovni pregled in ponovno ugotovil, da je stanje obzidja slabo, da se poškodbe povečujejo in da je treba čim prej začeti celovito obnovo. Na vnovičnem ogledu smo pred časom ugotovili, da je del južnega dela obzidja, nad peš potjo, ki z zahodnega konca mesta, torej z Muzejskega trga oziroma iz smeri Sončnega parka vodi na grad, močno poškodovan. Posamezni kamni padajo iz obzidja, opečna kapa na vrhu pa razpada. Škodo obzidju dela tudi vegetacija. Del, kjer mislimo, da je najbolj nevarno, je muzejska tehnična služba zavarovala. O stanju smo v oktobru ponovno obvestili mariborsko enoto ZVKDS in ministrstvo za kulturo. Povedati moram, da je projekt za sanacijo tega dela obzidja sicer pripravljen, a ne vemo, kdaj bodo odobrena sredstva in kdaj se bo začela sanacija."

Ne le obzidje, obnove in ustrezne zasaditve je potrebno tudi pobočje pod njim. Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR

Slavica PIČERKO PEKLAR

Kot pojasnjuje dr. Simona Menoni Muršič, višja konservatorka z Območne enote ZVKDS Maribor, so tudi sami ministrstvo za kulturo že večkrat opozorili na alarmantno stanje južnega grajskega obzidja: "Nazadnje smo dopis s pozivom k ukrepanju na ministrstvo posredovali sredi letošnjega oktobra. Naš pristojni statik redno izvaja monitoring stanja obzidja. Lani je bila za del južnega obzidja predvidena sanacija, za poseg so bili v skladu z zakonom tudi izdani zahtevani kulturnovarstveni akti. Ker v zvezi z dotrajanim obzidjem s strani lastnika (države) vse leto ni bilo aktivnosti, smo že lansko jesen po elektronski pošti pozvali pristojno ministrstvo, da pove, kakšni postopki so predvideni v zvezi s tem, saj je obzidje v več segmentih zelo dotrajano in se lahko zgodijo tudi večji podori. Vendar na elektronsko pošto in tudi na nobenega izmed dopisov doslej nismo prejeli odgovora."

Nujna celovita rešitev

Aleksander Lorenčič opozarja, da je v slabem stanju domala celotno grajsko obzidje, razen pred leti saniranega dela - torej več kot kilometer obzidja. V letih, ko se je na griču ptujskega gradu razraščalo drevje in so obzidje zakrivali grmovje ter različne vzpenjalke, se o dotrajanosti obzidja ni kaj dosti govorilo, saj je rastje zakrivalo resnično stanje.

Po obširni sečnji, ki je močno odmevala in so ji mnogi nasprotovali, pa se je obzidje razgalilo v vsej svoji dotrajani podobi. Da je prav nenadzorovana rast drevja in grmovja doprinesla k še hitrejšemu propadanju obzidja, je zagotovo, a zdaj strokovnjaki opozarjajo, da je zaradi odstranitve vegetacije mogoče plazenje in bi bilo zato treba podrta drevesa čim prej nadomestiti z novo, strokovno zasaditvijo. Konservatorski načrt za celotno ureditev grajskega griča sicer obstaja.

Ne le obzidje, obnove in ustrezne zasaditve je potrebno tudi pobočje pod njim. Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR

Slavica PIČERKO PEKLAR

Da se vendarle dela in sanacija grajskega obzidja poteka, je razbrati iz odgovora ministrstva za kulturo: "Leta 2015 je bil saniran del južnega obzidja, ki se je začel rušiti zaradi nenadnega plazenja tal in popuščanja opečne konstrukcije. Ministrstvo za kulturo je v letu 2017 zaradi slabega stanja opornega zidu naročilo pregled konstrukcije celotnega zidu in začelo sanacijo najbolj poškodovanega dela. V letih 2018 in 2019 je bil saniran del južnega zidu in del zidu pod vzhodnim stolpom. Poudarjamo pa, da je v letih 2017-2018 Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož brez soglasja ZVKDS posekal drevesa in grmičevje na južni brežini ob gradu, zaradi česar je začel vidneje propadati oporni zid."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta