Hojka Berlič
Na ocenjevanju letošnjega festivala Dobrote slovenskih kmetij, ki vrata v Minoritskem samostanu na Ptuju zapira danes ob 18. uri, je sodelovalo okoli 500 kmetij z le nekaj manj kot 1000 pridelki in izdelki, strokovna komisija pa bo danes dopoldne podelila še zadnja od 420 zlatih, 295 srebrnih in 145 bronastih priznanj v 16 skupinah izdelkov.
Potrošniki ob kakovosti vse bolj pozorni tudi na izvor hrane
Po besedah predsednika organizacijskega odbora festivala Petra Pribožiča so tako s številom sodelujočih kot podeljenih priznanj izjemno zadovoljni: "Predvsem pa s tem, da blagovna znamka kmetijam veliko pomeni, da se na ta način promovirajo."
Da je pojem Dobrote slovenskih kmetij uveljavljena blagovna znamka, ki s podeljenimi znaki in priznanji zagotavlja kakovost živila, živila z znanim poreklom iz lokalno pridelanih surovin, predelana na pretežno tradicionalen način, je v svojem petkovem otvoritvenem nagovoru med drugim poudarila tudi častna pokroviteljica festivala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, ki je ob tem spregovorila tudi o izjemnem pomenu samooskrbe s hrano, na kar nas je v veliki meri opomnila nedavna epidemija. "Prav tako so se v zadnjih desetletjih zelo spremenile tudi navade in zahteve potrošnikov. Dejstvo je, da za sodobne potrošnike ni pomembna zgolj informacija o kakovosti proizvodov, temveč tudi o tem, kje je bila hrana pridelana," je še dejala Šinkova in med drugim poudarila tudi pomen povezovanja pridelovalcev hrane ter pozdravila, da je bil poudarek letošnjega petkovega strokovnega posveta pomen Dobrot slovenskih kmetij tudi v luči zmanjševanja izgub in zavržkov hrane.
Lokalna pridelava pomemben člen zmanjšanja količin zavržene hrane
V Sloveniji po besedah Tadeje Kvas Majer iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano letno zavržemo 68 kilogramov hrane na prebivalca, od katerih je 40 odstotkov še vedno užitne hrane: "Za povprečno štiričlansko družino to pomeni okoli 400 evrov na letno, čeprav se je Slovenija znotraj EU Slovenija odrezala dobro, saj je na zadnjem mestu po količini zavrženi hrane." V raziskavah pa so med drugim ugotovili, da uporabniki veliko hrane zavržejo na primer tudi zaradi nepoznavanja označb rokov uporabe, ki sta "uporabiti do" in "uporabiti najmanj do": "Slednja oznaka namreč pomeni, sa lahko živilo uporabljamo tudi po tem roku, le kakovost je morda nekoliko nižja." Za enkrat sicer na nivoju EU ni zakonodajno določeno, za koliko je potrebno zmanjšati količino odpadne hrane, v Sloveniji pa sledimo zavezam, da je cilj do leta 2030 prepoloviti količino zavržene hrane. Pri nas so sicer po besedah Kvas Majerjeve že leta 2020 vsi deležniki v verigi preskrbe s hrano podpisali izjavo o sodelovanju za zmanjševanje izgub in količin odpadne hrane, leto kasneje je vlada sprejele tudi strategijo, trenutno pa je pripravljen tudi osnutek akcijskega načrta s konkretnimi aktivnostmi za izvajanje strategije. Med aktivnosti v tej smeri pa sodi tudi letošnja razglasitev 24. aprila za dan brez zavržene hrane. Pomemben korak pa je po mnenju Kvas Majerjeve vsekakor tudi poseganje po lokalno pridelani hrani, saj krajše dobavne poti pomenijo manj izgub na kakovosti živil, predvsem pri sadju in zelenjavi, pa tudi manj skladiščenja, obdelanost podeželja in zagotavljanje delovnih mest.
Na dvorišču ptujskega minoritskega samostana vse od petka na stojnicah svoje dobrote obiskovalcem ponujajo številni pridelovalci in predelovalci s slovenskih kmetij, na ogled pa je tudi razstava nagrajenih kruhov in drugih izdelkov iz žit, mesnih in ribjih izdelkov ter vin.
