Hojka Berlič
Ljubitelji vina se vsako leto znova, že okroglo desetletje, radi vračajo v edinstven ambient križnih hodnikov ptujskega Dominikanskega samostana, kjer so včeraj na festivalu Salon Sauvignon lahko okušali vrhunske sauvignone kar 60 domačih in tujih vinarjev. "Lokacija, ambient, pa tudi pokrajina tega festivala sta izjemni in edinstveni. Sauvignoni so zelo dobri, tako v Sloveniji kot tudi pri nas, v avstrijski Štajerski. Sam pa zelo rad pokušam tuja vina in se tako z veseljem vračam in pokušam paleto sauvignonov, ki so tukaj predstavljeni," se je navduševal obiskovalec iz Avstrije.
Vodilna ideja skupnega rastišča sauvignona
Tudi direktor Salona Sauvignon Slavko Dobnik ob jubilejni izdaji festivala z veseljem ugotavlja, da je ta postal prepoznaven in blagovna znamka všečna publiki, v prvi vrsti pa vinarjem: "Pa tudi, da smo zadeli žebljico na glavico pri izbiri sorte. Sauvignon je res nosilna sorta Slovenije, Hrvaške in Avstrije."
Strokovna komisija je ocenila 83 vzorcev. Naziv šampijona v kategoriji suhih zorjenih vin je tokrat romal v roke Vinske kleti Metlika za Sauvignon 2021, v kategoriji suhih svežih vin pa Vinogradništvu Fabijan za Sauvignon 2023. "Tako priznanje te nekako privzdigne in je zagotovo velika potrditev za vso vloženo delo in trud. Sauvignon je zahtevna sorta, terja veliko dela in veliko časa in veliko posvečanja v kleti," je dejala Nataša Fabijan, z lanskim letom skupaj s soprogom prevzemnica vinogradništva, ki sicer deluje od leta 1992, obdelujejo pa skupno okoli 6 hektarjev vinogradov.
V čudovitem vremenu pa so tudi tokrat predvsem za kulinarični in kulturni del festivala izkoristili še lep Sončni park ob samostanu nad reko Dravo. Dobnik je bil zadovoljen tudi, da so ob okrogli obletnici uspeli za izvedbo Master Classa pridobiti tri pomembne vinske strokovnjake iz treh držav, ki, kot izpostavlja Dobnik, pravzaprav govorijo o ideji istega rastišča, ki se razprostira čez avstrijsko in slovensko Štajersko, Međimurje in Zagorje, s kraki proti Italiji, Srbiji in Madžarski - Reinharda Musterja, vinarja iz Avstrije, ki je letos slavil zmago na svetovnem ocenjevanju Sauvingnon Sleection, domačina Roberta Gorjaka ter Saša Špiranca, direktorja festivala Vinart iz Hrvaške.
Obisk festivala je bil, že glede na število prodanih kart v predprodaji, dober. Po desetletju pa se festival, poudarja Dobnik, odpira tudi navzven, v mednarodno okolje: "Tako, da so danes v večjem številu prisotni hrvaški vinarji, pa tudi avstrijski:" Bi si pa ob okrogli obletnici, ko se bo, kakor pravi Dobnik, potrebno ozreti tudi na prehojeno pot, vendarle želeli nekoliko večje podpore lokalnega okolja, predvsem v smislu širše promocije, saj ostaja občutek, da potencial festivala vendarle še ni popolnoma izkoriščen.
Prava domačnost na enem mestu
Nič manj navdušeni pa niso vedno znova tudi številni obiskovalci festivala Dobrote slovenskih kmetij, ki domuje v drugem izmed ptujskih samostanov, Minoritskem. Ta konec tedna je tako že kar 35. leto zapored s tridnevnim dogajanjem, razstavo, podeljenimi priznanji za kakovost, pa tudi bogato obloženimi prodajnimi stojnicami dokazal in prikazal, kakšno neverjetno pestro kulinarično bogastvo ustvarjajo kmetje in kmetice po vsej državi. "Danes sva tukaj prvič. Tudi sama imava kmetijo in sva bila preprosto radovedna, kaj vse ponujajo drugi. Glede na to, da sva bolj ekološko usmerjena, sva vesela, da je mogoče tovrstne izdelke v kar veliki meri dobiti tudi tukaj. Sami v največji meri pridelujemo žitarice. Danes pa sva kupila marmelado in liker iz aronije, saj nama ta okus, ki ni toliko sladek, temveč ima malo grenkega priokusa, zelo všeč," nam je zaupal Franci Plevnik iz okolice Polhovega Gradca, ki je zagotovil, da s soprogo festivala zagotovo nista obiskala zadnjič.
Darinka Čretnik iz Slovenske Bistrice pa je z družino že dolgo redna gostja festivala: "Tu namreč lepo vidiš, kako se določene kmetije posodabljajo in imajo čudovite izdelke. Ta festival je resnično prava domačnost na enem mestu. Tudi priložnost za nakup raznovrstnih izdelkov, ki bi jih morali bolj poudarjati tudi v trgovinah. Pri nas sicer imamo trgovino, v kateri opažam, da ponujajo tudi določene izdelke, ki jih danes tu razstavljajo, na primer čebulo in česen v prahu, različne namaze. Tako, da se počasi stvari vendarle premikajo. Mislim, da bi moral vsak kraj imeti eno tako trgovinico." Sama je domov tokrat odnesla čebulno marmelado ter domači med in sir.
Skupno so sicer kmetije letos v ocenjevanje prijavile skupno 880 izdelkov v 17 kategorijah, od katerih je kar 790 prejelo eno od priznanj, kar, kot je že večkrat poudaril Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ki je glavni organizator festivala, priča o izjemnem dvigu kakovosti izdelkov v teh treh desetletjih in pol festivala.
Največ obiskovalcev običajno pričakujejo prav v nedeljo. Festival je danes mogoče obiskati še vse do 18. ure.
