Gneča proti Leskovcu spet neznosna. Protest ni zalegel, kaj je sploh mogoče storiti?

Potem ko so pred tremi leti namenu predali zadnji del podravske avtoceste, ki promet pripelje na mednarodni mejni prehod Gruškovje, so se začele težave prebivalcev Leskovca in bližnjih zaselkov v videmski občini. Na mejni prehod Gruškovje od takrat brez vinjete za avtocesto, torej po vzporedni cesti, turisti namreč sploh ne morejo več pripeljati, saj kljub prvotnim načrtom ni zgrajena.

Protest neuspešen

​Zaradi neznosne gneče in kolon pločevine, ki so v konicah dolge tudi po dva do tri kilometre in povsem zablokirajo promet domačinov po ozki dolini od Zgornjega Leskovca proti mejnemu prehodu, so predlani poleti že pripravili protestno zaporo te sicer državne ceste.

Zahtevali so, da država preusmeri promet kam drugam, saj se je po odprtju avtoceste do Gruškovja povečal za kar 70 odstotkov. Tako kolone čakajočih pred mejnim prehodom praktično onemogočijo dostop prebivalcem kakih 20 domačij na območju naselja Gradišča, ob daljših zastojih ima težave tudi vsaj še 50 gospodinjstev na območju naselij Velika in Mala Varnica. Na predlanskem protestu so si Leskovčani prizadevali, da tod sploh ne bi bilo več mednarodnega prometa, ki ga zdaj tja poleti usmerjajo smerne table v vseh večjih križiščih in krožiščih. Ob tem so zahtevali ureditev postajališč s sanitarijami in koši za odpadke, saj je njihova dolina vsak poletni konec tedna onesnažena z odpadki in iztrebki turistov.

​Čakanje, jeza, celo grožnje ...

​Lanski čas so ob zmanjšanem prometu zaradi koronske krize še nekako prestali. Letos se ponavlja stara zgodba. Domačinka iz Gradišč Olga Emeršič, ki dela v ptujski bolnišnici: "Od četrtka popoldan in ves konec tedna praktično ne moremo od doma, ne da bi za vključitev na cesto dolgo čakali. Najprej je treba čakati, da se sploh lahko vključiš v promet, potem pa se premikaš po polžje v koloni. Na poti domov čakaš kaka dva kilometra in pol oziroma vsaj eno uro, da se končno premakneš proti odcepu, ki vodi do našega doma oziroma naselja. Če poskušaš kolono prehiteti, kot nam priporočajo obmejni policisti v Podlehniku, naletiš na veliko neodobravanje čakajočih turistov. Zgodilo se mi je že, da so mi žugali in me zmerjali, če sem poskušala prehiteti kolono, in to samo nekaj sto metrov do odcepa za naš zaselek. Nek hrvaški voznik mi je celo grozil, češ da bi, če bi na Hrvaškem vozila mimo kolone, zagotovo streljal name. Tako res ne veš, kako bi se obnašal, še najlažje bi bilo, če sploh ne bi šel od doma, toda v službo in po opravkih je seveda treba. " Težave so se povečale konec junija in se samo še stopnjujejo.

Vzporedna cesta?

​Njen partner Franc Kozel, ki se na delo vozi v kidričevski Talum, poudarja, da je že nekajkrat klical na pomoč podlehniško obmejno policijo: "Ta nam svetuje, naj kolono prehitevamo, in nam ponudi tudi policijsko spremstvo. Ali pa, da sporočimo, ko imamo težave, in da lahko potem na mejnem prehodu začasno zaprejo zapornice za voznike s hrvaške smeri, da bi mi lahko prehiteli kolono in peljali do svojih domov. Hvaležni smo za ponujeno pomoč, vendar to ne more biti dolgoročna rešitev naših težav! "

Kozel meni, da bi bilo najpametneje zgraditi vzporedno poljsko-gozdno cesto: "V tej ozki dolini je morda dovolj prostora le za zelo ozko lokalno cesto, četudi zgolj makadamsko, na katero tujci ne bi smeli. Saj vidimo, da se neuspešno vozijo po vseh možnih lokalnih odsekih, da bi se izognili čakanju. Druga možnost, ki sem jo omenil tudi našemu županu Branku Mariniču, je, da bi zgradili tri do štiri kilometre obvozne ceste. Res bi si tako podaljšali pot za nekaj manj kot deset kilometrov, a poleti je vse boljše kot čakanje v koloni. "

​Umik šengenskega sistema?

Dušan Pernek, predsednik Krajevne skupnosti Leskovec, pravi, da so se o možnosti ureditve obvozne ali celo vzporedne ceste na občini že pogovarjali: "Vendar je vprašanje, ali bosta država in občina zgradili katero od omenjenih cest, saj se menda kmalu obeta prestavitev šengenskega mejnega režima na hrvaško zunanjo mejo EU. Tako da bi bila omenjena rešitev vstran vržen denar. V kar seveda nihče ne bi rad ugriznil."

Domačini so predlani protestirali tudi zato, ker skozi zadnji del središča Leskovca ob državni cesti nimajo pločnika. Tako so pešci in kolesarji na svojih vsakodnevnih poteh do trgovine ali igrišča ogroženi. A ne samo v turistični sezoni, temveč tudi zunaj nje. Navsezadnje je ob državni cesti šolska pot, na kateri bi bilo treba učence zavarovati pred gostim prometom.Ta je nekoliko zgoščen tudi zunaj sezone, saj se je del čezmejnega prometa dnevnih delovnih migrantov s Hrvaškega po uvedbi vinjet na mejnem prehodu Gruškovje pomaknil na leskovški mejni prehod.

​Čakajo tudi na pločnik

Pločnik so že uvrstili v letošnji videmski proračun in pripravili projekte zanj. Občina zdaj čaka na državo, saj to zajema ureditev ob državni cesti. Letos naj bi začeli graditi, a razpisov za državno sofinanciranje še ni bilo. Tako se se bo gradnja zamaknila v prihodnje leto, nam pojasni Pernek. Videmski župan Branko Marinič, ki je v svojem volilnem programu in potem tudi na protestnem shodu v letu 2019 krajanom Leskovca obljubil ureditev omenjenega pločnika in razrešitev njihovih težav v poletnih konicah ter namestitev mobilnih sanitarij in košev za odpadke, nam je na vprašanje, kdaj pričakuje rešitev, odgovoril: " V času turistične sezone so občani občine Videm obremenjeni s povečanjem prometa osebnih vozil turistov, ki se izogibajo gneči na Gruškovju, nekateri pa se izogibajo plačilu cestnine na podravski avtocesti. Gre za državno cesto, zato smo z Direkcijo za ceste, ministrstvom za infrastrukturo in ministrstvom za notranje zadeve dogovorjeni, da pomagajo v okviru svojih pristojnosti."

Občina je sicer obljubila ureditev postajališča pri domu krajanov v Sovičah, a ga še ni pričela graditi. Vendar Pernek meni, da to postajališče sploh ne bo odpravilo težav: "Je predaleč od mejnega prehoda, tako da bodo turisti še vedno onesnaževali okolico mejnega prehoda. Kar je za naše občane, ki imajo tam svoje gozdove, travnike in polja, velika nevšečnost. Zemljišča so onesnažena in za povrh zaradi zastojev nekateri sploh ne morejo do svojih zemljišč in jih tudi ne morejo nemoteno obdelovati, " doda Dušan Pernek.

Ena do rešitev, pripovedujejo domačini, bi bila izdaja cenejše vinjete, ki bi jo lahko turisti uporabljali do 14 dni. Če bi morali kupiti samo eno, bi se najbrž raje izognili gneči pri njih in se usmerili na avtocesto.