Kmalu skupni center vina haloških pridelovalcev

Vinarsko zadrugo Haloze (VZH) so vinogradniki in vinarji ustanovili pred skoraj petimi leti, da bi združili svoje zmogljivosti in pospešili prodajo vina. Na začetku je imela 20 ustanovnih članov, večjih haloških vinogradnikov, ki se jim je postopoma pridružila še dobra desetina. Zdaj njeni člani obdelujejo nekaj čez 220 hektarjev vinogradov, kar je skoraj polovica najboljših leg v Halozah. Njihovi največji skupni naložbi doslej sta premična polnilnica vina in oblikovanje skupne blagovne znamke Vina iz Haloz. Pred kratkim so naredili še en korak v povezovanju zmogljivosti, izkušenj, znanja in tudi kapitala. Predsednik VZH Jožef Šmigoc in župan občine Podlehnik Sebastian Toplak sta namreč podpisala pismo o nameri za sodelovanje pri gradnji skupnega skladiščno-distribucijskega centra za vino iz Haloz.

Razvojne težave

S tem občina prispeva k odgovornemu in predvsem bolj dejavnemu reševanju družbeno-razvojnih težav, značilnih za Haloze. Kot je znano, je prav vinogradništvo poleg govedoreje najpoglavitnejša kmetijska dejavnost te gričevnate pokrajine, ki pa jo še vedno ovira razdrobljena posestniška struktura zemljišč. Zadnja leta so vinogradnikom jemale voljo pogoste spomladanske pozebe in deloma tudi poletne nevihte z močnim vetrom in točo. Zato je nadvse dobrodošla podpora lokalnih skupnosti, ki so sprva celo bile soustanoviteljice vinarske zadruge, a so se zaradi zakonodaje, ki omejuje podjetniško dejavnost občin, morale iz nje umakniti.

Razvoj in delovanje vinarske zadruge temelji predvsem na sovlaganjih njenih članov ter na pridobivanju denarja iz spodbud za kmetijstvo in regionalni razvoj, ki jih omogočajo država in skladi EU. "S podporo projektu novega centra v Podlehniku pomagamo k razvoju zadruge in s tem želimo predvsem zaustaviti izseljevanje mladih, prekomerno zaraščanje kmetijskih površin in presekati razraščanje negativnih socialnih in gospodarskih trendov, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, " je ob podpisu pisma o nameri povedal Toplak. Občina in zadruga sta se v pismu o nameri zavezali, da bosta sodelovali pri izvedbi kolektivne naložbe vinogradnikov. Njen namen je oblikovanje ustreznih razmer za proizvodnjo in distribucijo vina z območja celotnih Haloz.

​Dve leti iskanj

Predsednik zadruge Šmigoc je zdaj zadovoljen, da je zadruga med občinami našla sogovornika, ki je pripravljen konkretno pomagati pri iskanju skupnih prostorov: "Zadruga je v zadnjih dveh letih skupaj z občinami na območju Haloz iskala primerne prostore za skladiščno-distribucijski center. Glede na podane predloge občin in po razpravi med člani se je upravni odbor zadruge odločil za sodelovanje z občino Podlehnik."

Kot je še povedal, se bo zadruga zdaj lahko lotila idejne zasnove projekta in tudi finančne ocene naložbe v skupni prostor. V njem predvidevajo hrambo mobilne polnilne linije in druge strojne opreme, prostore za storitveno polnitev vina, prodajalno in upravne pisarne ter informacijsko točko. Projekt bodo izpeljali v prihodnjih dveh letih, kolikšna bo njegova vrednost, pa Šmigoc še ne more napovedati.

"Naši člani se soočajo z izzivom primernega skladiščenja vina v steklenicah, ko izvedejo polnitev z mobilno polnilno linijo, zato želijo urediti primeren skupni prostor za skladiščenje na paletah v času od polnitve do prodaje. Nekateri se soočajo tudi s težko dostopnostjo mobilne polnilne linije ali na svoji kmetiji nimajo prostorskih razmer za polnitev. Poslej bodo lahko tudi ti deležni kakovostne polnitve svojih vin v skupnem prostoru," je še pojasnil Šmigoc. Polnilna linija Costral, nameščena na tovorno vozilo, ima zmogljivost 2000 steklenic na uro. Sestavljena je iz avtomatiziranih modulov, ki omogočajo filtracijo, sterilizacijo, polnjenje, pranje in etiketiranje steklenic. Je ena najsodobnejših v Sloveniji, zanjo pa so namenili 232 tisoč evrov.​Zaradi epidemije covida-19 je vinogradništvo zelo prizadeto, saj je prodaja gostincem in hotelom delno potekala le poleti, ob spomladanski in jesenski ustavitvi so bili največji odjemalci zaprti. Vinogradniki so imeli v pomoč na izbiro zeleno trgatev, za katero se haloški večinoma niso odločili, destilacijo ali sofinanciranje zalog. Prav zaradi zadnjih dveh ukrepov je treba združiti zmogljivosti in količine. "Vinogradništvo je kot panoga izredno prizadeto. Da bi ga ohranili in obdržali vsaj sedanji obseg obdelovalnih površin, je torej toliko bolj nujno okrepiti sodelovanje vinogradnikov in celotne panoge ter hkrati iskati možnosti za sodelovanje tudi z drugimi sektorji." ​Župan Toplak je zadovoljen, da se je zadruga odločila za sodelovanje z Občino Podlehnik: "Tudi sicer si prizadevamo za aktiviranje potencialov naših zemljišč ob avtocesti, a hkrati želimo ustvarjati pogoje za razvoj in napredek vinogradnikov in vinarjev na našem območju. Ne nazadnje je to sodelovanje pri načrtih zadruge v sedanjih zahtevnih časih nadvse pomembno."

Toplak ob tem spomni, da so bili v podlehniški občini, ki leži v osrčju vinorodnih Haloz, že v preteklosti pomembni vinogradniški objekti, denimo osrednja klet s stiskalnico in drugimi površinami v lasti tedanje Štajerske hranilnice in kasneje Kmetijskega kombinata Ptuj. S podpisom pisma o nameri sta si zadruga in občina povečali možnosti za pridobivanje naložbenega denarja iz nacionalnih in evropskih razpisov, namenjenih spodbujanju kmetijstva in vinogradništva ter podjetništva.