Kmetija Branka Klemenčiča iz Nove vasi je kmetija leta na Ptuju. Želijo si spoštovanja

Mestna občina Ptuj je svoje občinsko praznovanje tudi letos povezala s podelitvijo naziva kmetija leta, ki ga je to leto prejela kmetija Branka Klemenčiča iz Nove vasi pri Ptuju. Posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in ohranjanje arhitekturne dediščine pa je prejela kmetija, zdaj bolj domačija, Kekec iz sosednjega Žabjaka.

Klemenčičevi drugič kmetija leta ptujske mestne občine

Dvajset let je, kar so Klemenčičevi prvikrat, na takrat drugem izboru, prejeli priznanje in gospodar Branko rad pove, kako so gospodarili takrat in kako danes. "S partnerico Jožico, sinom Tadejem in njegovo partnerico Karino obdelujemo 173 hektarjev kmetijskih površin. Dobra polovica zemlje je naše, preostalo imamo v najemu, kar pomeni, da je naša obdelovalna zemlja močno razpršena. Pred 20 leti smo obdelovali 65 hektarjev in imeli v hlevu 80 govejih pitancev, danes jih imamo do 300. Pred petimi leti smo, čeprav smo bili na razpisu neuspešni, poleg starega zgradili novi hlev za 150 pitancev, pred tremi leti pa še tretjega za 90 govejih pitancev," pravi gospodar na Klemenčičevi kmetiji, ki dodaja, da pri 57 letih počasi predaja vodenje kmetije sinu Tadeju. "Od malih nog je vpet v kmetovanje in na kmetiji se dobro znajde tudi snaha, ki je odraščala na kmetiji v okolici Slovenske Bistrice, le setve in žetve se še ni lotila, sicer pa zna delati z vsemi stroji. Zame je prava kmetija tista, ki ima v hlevu živino, to seveda pomeni več dela, vedno mora biti kdo doma, da opravi z živino, a skupaj nam gre dobro. Delo smo si že zdavnaj razdelili, se pa dnevno dogovarjamo, kaj in kako se obrniti, da bo vse delo opravljeno," je dan pred podelitvijo naziva kmetija leta MO Ptuj razlagal Branko in dodal, da je poletje čas, ko imajo največ dela.

"V vseh letih kmetovanja, z bratom sva po očetovi smrti in materini bolezni leta 1978 prevzela vsa dela na kmetiji, smo vlagali tudi v strojno opremo. Pred leti smo tako registrirali dopolnilno dejavnost, opravljamo strojne storitve, kot so oranje, košnja oziroma baliranje, setev in žetev tako žit kot koruze. Prav te dni je žetev na vrhuncu in s sinom sva le malo doma, pa še najini ženski nama pomagata, saj je premik ogromnega kombajna treba opraviti, kot to zahtevajo predpisi, torej s spremstvom. Danes je naneslo tako, da je s kombajnom na poljih Tadej, spremlja ga Jožica, sam se odpravljam v hlev, Karina ima polne roke dela s tremi otroki, ki odraščajo na kmetiji in smo vsi veseli, ker "ta velika", petletni Jakob in še ne triletna Julija, rada gresta z nami v hlev, tudi na polje ju vzamemo, tako kot polletnega Filipa. Kar je treba, naredimo skupaj, zdaj, ko so z nami otroci, se mi zdi, da je delo lažje. Morda zato, ker je tako fajn otrokom razlagati, kako se prideluje hrana in se skupaj odpraviti na polje, ki seže tja proti gričevnatemu Kicarju."

Sami pridelajo hrano za živino v hlevu

Pri Klemenčičevih vso hrano za živino, ki jo imajo v hlevu dobro leto, da iz 250-kilogramskih teličkov zrase do 800 kilogramov težko govedo, pridelajo sami. "Naši živini poleg domače hrane dodajamo samo vitamine, še za beljakovine zadnja leta s setvijo graha poskrbimo kar sami. In kar hudo mi je, ker kar 90 odstotkov naše živine, smo kooperanti Kmetijske zadruge Ptuj, izvozimo, v glavnem na italijanski trg. Ob tem pa v trgovinah našim ljudem prodajajo meso iz uvoza.

Naša kmetijska politika, žal, čeprav je slišati drugače, ne ščiti domače pridelave, lani, denimo, v času prvega zaprtja zaradi korone, smo imeli velike težave s prodajo, pa ga ni bilo, ki bi nam pomagal. Država bi morala podpirati domačo pridelavo tudi v resnici in zavarovati domačega kmeta in njegove pridelke, ne pa, da se sklicuje na evropske direktive, ki pa si jih že prvi sosedje, Avstrijci, denimo, čisto drugače razlagajo, zato je tam lažje kmetovati. Pri nas pa vsi vidijo, kakšne stroje vse imamo kmetje na svojih dvoriščih, nihče pa, da mi z njimi trdo delamo, in za nas lahko rečem, da vse te traktorje, kosilnice, kombajna tudi zares koristimo in brez takega voznega parka ne bi mogli obdelati toliko polj, še posebej, ker so med njimi večkilometrske razdalje in se na delo odpraviva s sinom istočasno, saj je dela treba opraviti, ko je pravi čas in so ugodni tudi vremenski pogoji," razmišlja Branko, ki dodaja, da si v resnici želijo le več spoštovanja.

S polnim naročjem vnukov, še tri ima hči Suzana, ki pa ne živi več pod domačo streho, je Branko Klemenčič razmišljal: "Zdaj, ko se mi zdi, da smo našo kmetijo postavili na trdne temelje, me včasih prešine, da bo treba malo izpreči. Vse življenje sem kmet, ponosen sem na to in srečen, ker imam okoli sebe ljudi, ki razmišljajo podobno kot jaz. A čas si je treba vzeti tudi za druge reči, sam sem kar aktiven član KZ Ptuj, predsednik področne zadruge Rogoznica."