Kmetijski svetovalec s Ptuja uspel vzgojiti novo sorto ajde, ki bogato obrodi

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je konec lanskega leta kmetijskega inženirja Ivan Brodnjaka s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj obvestila, da je njegova sorta ajde, poimenoval jo je hajdoše, po vasi, kjer tudi sam kmetuje, uradno potrjena nova sorta ajde. Vodja ptujske izpostave kmetijskih svetovalcev je odločitve vesel, kot pravi, pa ga čaka še veliko dela in da žlahtnjenje še ni končano in bo sorto mogoče še izboljševati s pozitivno selekcijo.

Številne prednosti

In kaj je uspelo kmetijskemu svetovalcu, ki ga po njegovem zavzetem delu poznajo kmetovalci na širšem ptujskem območju? "Vedno me je zanimalo, zakaj so hektarski donosi pridelka ajde tako nizki, zakaj se pri drugih poljščinah povečujejo, v primeru ajde pa ne, zakaj ne nazadnje brezglutenska ajda, ki velja za superživilo, ni pogosteje na jedilnikih. In ker me je vedno vsaj malo zanimala tudi genetika, sem to praktično preizkušal prav pri ajdi. Po štirih letih dela praktičnih poskusov mi je uspelo in registracija nove sorte ajde je zagotovo največji uspeh mojega dela v kmetijstvu. Prvi poskusi so nadvse obetavni in kažejo, da je moja ajda veliko rodnejša od obstoječih tujih in domačih sort, ki jih je mogoče dobiti pri nas. Do sedaj opravljeni poskusi kažejo, da ima tudi druge prednosti, saj je zelo odporna, ima izredno debela zrna, je razvejana rastlina, zelo medovita, njena prednost je tudi, da enakomerno zori in za sabo pusti ogromno slame, ki deluje kot gnojilo naslednjim posevkom. Tam, kjer kmetujem, ukvarjam se s prašičerejo in poljedelstvom, večinoma kolobarim z žiti. S strniščnimi posevki, med njimi je tudi ajda, pa preprečujem izpiranje hranil in povečujem vsebnost humusa. Da so prav na Dravskem polju že od nekdaj sejali ajdo, kažeta imeni naših krajev Hajdina in Hajdoše. Ajda od nekdaj velja za poljščino, ki izboljšuje strukturo tal in skrbi za razplevljanje. Za pridelovalce je zanimiva tudi zato, ker gnojenja skoraj ne potrebuje, saj z glivicami v tleh vzpostavi svojevrstno simbiozo in tako iz tal črpa hranljive snovi. Tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev ni potrebna, kar je še posebej pomembno z vidika ekološkega kmetovanja. Izredno hitro raste, pa sta tako dva pridelka ajde v enem letu povsem normalna, sejemo in žanjemo jo lahko dvakrat letno, je strniščni posevek, ki pri rasti izloča toksine, ki preprečujejo kalitev plevelov," opisuje dobre plati ajde vzdrževalec sorte hajdoše.

Z opazovanjem posameznih rastlin na posevkih je ugotovil, da so rastline izredno heterogene. Začel je pregledovati posevke v okolici in zbirati atipične rastline. Prvo leto je imel posejanih kar 56 vzorcev in v posevku se je pojavilo nekaj res zanimivih in atraktivnih rastlin. Sledile so selekcija, izolacija in odbira, kar je pri ajdi še posebej zahtevno, ker je povsem tujeprašna rastlina. To pomeni, da če posejemo skupaj seme samo ene rastline, te rastline postanejo sterilne in ne obrodijo.

Brodnjak bo delo nadaljeval

Rezultati dosedanjega dela so obetajoči, je zadovoljen Brodnjak, ki pa ostaja trdno na tleh, češ, nadaljnja pridelava bo pokazala, kako zelo dobro seme sem vzgojil. A obenem dodaja, da sta pri nas najbolj razširjeni sorti darja in čebelica, ki sta slovenski avtohtoni sorti, pridelek na hektar pa med 400 in 600 kilogrami, sam je lansko leto na hektarju pridelal kar 1200 kilogramov ajde hajdoše. "Po eni sami sezoni in dveh pridelkih še ne gre napovedovati, da bo pridelek vedno in povsod tako obilen, a že za tretjino večji pridelek bi bil tak, da gre resno razmišljati o sejanju nove sorte, imenovane hajdoše. Pri delu in poskusih mi je veliko pomagal in svetoval Darko Vernik, vodja ptujskega Selekcijsko-poskusnega centra Semenarne Ljubljana," poudarja Brodnjak in še, da so cvetovi njegove ajde beli, barva zrna je sivo rjava in zrna so opazno debelejša od že znanih sort. "Rastlina je pri ranih in pozno poletnih setvah nizka in razraščena, pri poletnih setvah in humoznih tleh pa izredno robustna in bujna. Odporna je proti poleganju, kar je še posebej pomembno za žetev. Dobra kakovost zrnja in okusnost izdelkov sta na ravni čebelice in darje, pridelek pa bistveno obilnejši," omenja Brodnjak, ki dodaja, da žlahtnjenje še ni končano in bo sorto mogoče še izboljševati s pozitivno selekcijo, da bodo posevki še boljši. Za zdaj pa kaže, da bo nova sorta hajdoše pomemben prispevek k večji razširjenosti ajde pri nas.