Elizabeta in Jože Simonič iz Krčevine pri Ptuju sta ponosna, da sta pravkar prejela nagrado Mestne občine Ptuj za skrbno ohranjeno in obnovljeno staro hišo. Še posebno lepo sta ohranila podobo lesenih oken in vrat, ki so zahtevala skrbno ravnanje.
Elizabeta se je pozanimala o zgodovini te simpatične hiške v panonskem slogu in ugotovila, da njena resnična starost ostaja uganka: "Po pripovedovanju naokoli še živečih starejših, nekateri so stari čez 90 let, je ta hiša stara najmanj 150 let. Ali še več, saj se ni ohranil podatek, kako je njena prejšnja lastnica, gospa Rožmarin, prišla do nje. Jo je sama sezidala ali jo je morda kupila? Ker sama ni imela dediča, je hiša prešla na občino, ki je poskrbela za njeno nego v domu starostnikov. Moj tast jo je odkupil od občine in tako so Simoničevi tod že od leta 1938."
V družini peli in igrali
V hiški se je, pripovedujeta Simoničeva, rodilo šest sinov. Ivanov oče je bil zaposlen kot mizar in je imel doma tudi manjšo delavnico, mama je bila doma. Čeprav so živeli skromno, je bilo v družini veliko veselja. Oče in sinovi so bili daleč naokoli znani kot izvrstni muzikanti in pevci.
Veseli ju, da v hiški nadvse uživajo tudi vnuki
Dileme ni bilo
Kaj je najbolj prispevalo k tej odločitvi, vprašamo Simoničeva. "Pravzaprav sploh nisva bila v dilemi, čeprav nama je marsikdo rekel, da bi tako hišo kar podrl, ker je njena obnova res strošek. Poleg tega, da nama je hiša všeč, je veliko prispevalo tudi dejstvo, da smo po obnovi ostrešja videli, da je za njeno ohranitev treba obnoviti tudi pročelje in stara lesena okna zamenjati z novimi," doda Ivan.
Največ truda je zahtevala prav prenova lesenih oken in vrat, saj niso narejena kot tipska. Zato sta zelo hvaležna za pomoč mizarju Milanu Dorniku. Veliko pa jima je pomagal tudi Ivanov brat Drago Simonič. Tudi vsi ostali sorodniki so bili, ko je bila hiška obnovljena, ponosni, da sta ohranila dediščino prednikov.