Naravi pustijo, da da najboljše - in dobijo vino blagovne znamke Turčan

Vinogradništvo in vinarstvo družine Janžekovič je daleč naokoli znano po blagovni znamki za vina Turčan. Ime so izbrali, ker so njihovi vinogradi in posestvo v Turškem Vrhu v Halozah. Tamkajšnje lege sodijo med štiri odstotke najboljših na svetu. Od vsega začetka so njihova vina na ocenjevanjih (v Podgorcih, na Ptuju, v Gornji Radgoni ter Ljubljani) dobivala odlične ocene. Med vrhunskimi belimi vini so traminec, muškat ottonel in rumeni muškat, sivi pinot, sauvignon, rizvanec, laški in renski rizling. Še posebno so znani po predikatih, poznih trgatvah, jagodnih izborih in ledenem vinu.

Konrad Janžekovič je začetnik in sploh prvi haloški vinogradnik, ki grozdje prideluje na naravi prijazen oziroma na integriran način, kar pomeni, da je uporaba kemije zmanjšana na najmanjšo mero. Vina prodajajo naročnikom za reprezentanco podjetij in drugih ustanov, prav tako se mnogi odločajo, da si naročijo posebne polnitve za družinske ali osebne praznike. Tako je bilo eno njihovih vin tudi na slovenski poroki v Las Vegasu. Na posesti v Turškem Vrhu se ponašajo s kar 300 let staro vinsko kletjo in leseno stiskalnico za grozdje iz leta 1880. Ta je bila sicer nekoč last vinskega trgovca Strassa in potem njegovega upravitelja Antona Budige.

Konrad Janžekovič je že od mladosti povezan s Halozami: "Že kot otrok sem rad šel v Turški Vrh, kar uro in pol naporne hoje je bilo treba do tja iz Stojncev. A meni ni bilo težko sem gor tudi po trikrat na teden. Oče je imel vinograd v Hrastovcu, v Turškem Vrhu pa sem podedoval najboljše vinogradniške lege in najprej ročno obnovil vinograd s 1100 trsi ter začel pridelavo vina s petimi sortami. Tukaj so ekstremne strmine, težka lapornata zemlja in posebna mikroklima. Haloška vina so imela dober sloves že v Aleksandrovi Jugoslaviji. Da so lege tako cenjene, pa je zaslužna pariška nagrada, ki jo je za svoja vina dobil eden tukajšnjih vinskih trgovcev, saj je komisija ocenila, da so 'vina iz Turškega Vrha enakovredna najboljšim francoskim'."

Po obnovi vinogradov okoli vikenda se je Janžekovič oziral naokrog po nakupu dodatnih leg in kupil nekdanje posestvo Antona Budige s 300 let staro kletjo in pripadajoči vinograd. Ime vin Turčan, po Turškem Vrhu, ki ga uporabljajo od leta 1987, se je takoj dobro prijelo. S sinom Matejem pravita, da ju večinoma bolj poznajo in kličejo Turčan kot po priimku.

Pionirji sonaravne pridelave

Konrad se je o vinu veliko naučil sam, tudi od avstrijskih vinarjev, in je prvi haloški vinogradnik, ki je vpeljal integriran način pridelave. Tega se drži še zdaj, kar pomeni, da svoje vinograde minimalno škropi in moštu ne dodaja bakterij za vretje. Še vedno tudi uporablja staro stiskalnico za grozdje iz leta 1880, ki omogoča naravno delovanje bakterij. Torej so njihova vina naravna v največji možni meri.​ Konrad Janžekovič: "Ta način obdelave zahteva poznavanje trte in predvsem nenehno opazovanje narave oziroma vremenskih razmer. Dokazujem že vrsto let, da je vina mogoče negovati z bistveno manj kemije, vendar žal ugotavljam, da ljudje še vedno po nepotrebnem preveč škropijo in jasno je, da pri tem na njih pritiskajo tudi lobiji."

Matej Janžekovič rad pomaga očetu, ki je leta 1973 uradno začel z vinogradništvom. Takrat so dobili prve medalje na enem prvih ocenjevanj v Podgorcih. In prvo so dobili za svoj rumeni muškat. Potem so sledile še nagrade za predikate na Ptuju in v Gornji Radgoni. Matej: "Mene je delo v vinogradu in kleti pritegnilo in dobil sem veselje. Ime Turčan se nam je zdelo povsem logično, saj je oče našel zapis dr. Josipa Vošnjaka, kako je Turški Vrh dobil svoje ime. V času turških vpadov se je skupina Turkov s svojim poveljnikom tukaj za nekaj časa naselila in domnevno je tod pokopan turški poveljnik, ki so mu postavili obelisk, a je od njega do danes ostal le kamnit podstavek. Vošnjak je pisal tudi o izvrstnih vinih iz Turškega Vrha, ki so se imenovala Turščak, a nam se je zdelo fonetično bolj primerno uporabiti ime Turčan." Ime se je zelo dobro prijelo in vino je prepoznavno ne samo v slovenskem okolju, temveč tudi v tujini, denimo na avstrijskem Koroškem. Njihovo najbolj priljubljeno in dobro ocenjevano vino je rumeni muškat, pri katerem vztrajajo kot pri polsuhem vinu, čeprav je v modi kot suho vino. Delajo tudi zvrst zavričan. Matej: "V Halozah dosegamo le majhne pridelke, poleg običajnih sort tudi predikate in suhe jagodne izbore."

Prispevek k izobraževanju

Pomembna je tudi vloga Konrada Janžekoviča za napredek vinogradništva in vinarstva v Halozah. Kot kmetijski tehnik je bil pobudnik izobraževanja za kletarje konec osemdesetih let. Je tudi ustanovni član Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Matej: "Hotel je nekaj narediti za izobraževanje ljudi in rezultat so bili vidni po tem, da se je na ocenjevanjih, denimo v Podgorcih, vse redkeje dogajalo, da bi vinske vzorce odklonili kar na začetku." Matej se je od očeta veliko naučil, sam pa še s tečajev in iz literature: "Ponosen sem, da smo vedno delali malo drugače kot večina. Še vedno se izogibamo agresivnim posegom in delamo sonaravno. Nadaljujemo sloves kot prva haloška kmetija z integriranim varstvom rastlin."

Sogovornika menita, da je prav v tem prihodnost haloških vin. Žal pa ta možnost in hkrati prednost ni dovolj prepoznana. Konrad: "Prihodnost je prav v njihovi naravi, da so težko pridelana in zato tudi dražja. A hkrati jih odlikuje vrhunska kakovost." Matej dodaja: "Prihodnost je prav v ohranitvi naravnih danosti in to je treba izraziti v primernejših, torej višjih cenah." Oba sta prepričana, da je rešitev v povezovanju za skupni nastop ter da sta ljubosumje in tekmovanje med haloškimi vinarji odveč. "Če bi enotno nastopili v promociji in prodaji, bi bila to rešitev za haloško vinogradništvo, kar bi tudi preprečilo nadaljnje izsekavanje vinogradov in zaraščanje, ki smo mu priča v zadnjih letih," še pojasni Matej.

Čeprav med nasledniki pri Janžekovičevih ni nikogar, ki bi mu bilo vinogradništvo zanimivo, bosta Konrad in Matej še naprej ustvarjala haloška vina. Matej: "Sam sem se odločil, da pomagam, dokler z očetom še lahko delava." Predvsem se še naprej držita visokih meril za kakovost, kar pomeni, da dobijo s trsa največ pol litra vina. Na kakih 72 tisoč trsih pridelajo maksimalno okoli 30 tisoč litrov vina.

Nikoli nimajo težav s prodajo svojih vin. Matej: "Največ smo do krize leta 2008 prodajali neposredno za reprezentanco podjetij. Prepoznali so naša naravna vina in naročala so jih številna podjetja, denimo Sava Goodyear, predvsem ledena vina." Pri slednjih Matej priznava, da pogojev skorajda ni več, saj so zime pretople: "Moramo biti pošteni in priznati, da že nekaj zadnjih let ni bilo pogojev za ledena vina, in če jih ni, jih pač ni mogoče delati."

Z očetom bosta obdelovala vinograde pri lastni kleti in še nekaj v najemu ter v stari kleti pripravljala vodene degustacije. Ob tem se spogledujeta s turizmom, saj bi lahko podeželsko vilo, ki jo pravkar obnavljajo, ponudili v najem ali ob njej postavili glamping hišice. Z optimizmom ju navdaja tudi delovanje haloške vinarske zadruge, katere član so. Pomembna je složnost, ki je doslej ni bilo, saj je bilo preveč ljubosumja. Haloška vrhunska dobra vina so bila doslej podcenjena. Matej: "Z optimizmom sprejemam dejstvo, da mladi haloški vinarji drugače gledajo in znajo tržiti. Ni cilj prodati vina poceni, temveč za pravi denar, saj za to tudi skrbno delamo."