Darja Lukman Žunec
Mednarodna zveze bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA) že šesto leto zapored nagrajuje najboljše zelene knjižnice na svetu. Nagrajene so knjižnice, ki so zasnovane tako, da imajo kar se da najmanjši vpliv na naravno okolje ali pa s svojim delovanjem bistveno pripomorejo k ozaveščanju o trajnostnem razvoju. Letos bodo nagrade prvič podeljevali v kategorijah za najboljšo zeleno knjižnico in za najboljši projekt. Med 33 prijavljenimi z vsega sveta je ormoška knjižnica v prvi kategoriji dosegla izjemen uspeh. V ožji izbor, v katerega so letos v vsaki kategoriji uvrščene le štiri, se je uvrstila skupaj s knjižnicami iz Avstralije, Kanade in Kitajske.
Kot pravi Milica Šavora, direktorica Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož, so se te novice zelo razveselili. Natečaj sicer še vedno poteka, zmagovalca pa bosta razglašena na virtualnem Svetovnem knjižničarskem in informacijskem kongresu, ki bo od 17. do 19. avgusta.
Nova zgradba, nova zgodba
Zeleno zgodbo ormoške knjižnice so pričeli leta 2015, ko so se iz gradu preselili v nove prostore. Ti so bili projektirani in energetsko prenovljeni tako, da bi čim manj neugodno vplivali na zunanje okolje, ohranili pa so staro pohištvo, ki so ga le nekoliko obnovili in predelali. Ker stavbi pripadajo velike zelene površine, so se odločili, da jih vzamejo kot izziv in prednost, ki jo imajo le redke knjižnice v Sloveniji, ter jih vključijo v poslanstvo.
Nepozabna doživetja
Ormožanka Milena Zorčič, navdušena obiskovalka vsega, kar pripravijo ormoške knjižničarke: "Zelo sem ponosna na nominacijo za nagrado, saj si jo naša knjižnica zasluži. Vse zaposlene ustvarjajo prijetno vzdušje, obisk knjižnice je zame nekaj, kar me oplemeniti, spravi v dobro voljo, da novo energijo in me notranje obogati. Všeč mi je vzdušje na Dnevih poezije in vina, ko je na terasi magično, z glasovi literatov, ki berejo poezijo v svojih jezikih, ob izbranih vinih in pod zvezdnatim nebom. Udeležim se vsega, kar pripravijo v knjižnici, ker mi je pri njih vedno lepo. Sproščeno sediš na terasi, se družiš, gledaš rožice na zeliščnem vrtu in čebelnjak ter poslušaš žvrgolenje ptic. Skratka, tja hodim, ker v tem neizmerno uživam. Ormož bi bil brez knjižnice prikrajšan za veliko lepih doživetij. A je v življenju sploh kaj bolj pomembno od teh?"
Na neki način so se držali tudi dediščine, saj je na mestu sedanje knjižnice nekoč bil frančiškanski samostan s prvo tukajšnjo knjižnico in zeliščnim vrtom. Z leti je deset zaposlenih izoblikovalo bogat program vsebin, s katerim so izboljšali zeleno in bralno pismenost domačinov, knjižnica pa je postala ne samo najpomembnejša kulturna ustanova na Ormoškem, temveč tudi pomemben dejavnik ozaveščanja bralcev. Formalno jih imajo okoli 2800, a je njihov vpliv veliko širši, zlasti zato, ker so v zadnjih letih odprli še tri krajevne knjižnice.
"Pod naslovom Zelena knjižnica smo na natečaju pokazali, kako združujemo lokalno skupnost na poti do trajnostnega razvoja, in predstavili energetsko varčno zeleno stavbo, v kateri domujemo ter njeno zeleno okolico z brajdami, trajnostno zasajenimi zeliščnimi in cvetličnimi gredicami ter lastnim čebelnjakom. Okolico in letni vrt s pridom uporabljamo za promoviranje literatov in knjižnice. Pripravljamo pester zeleni program za odrasle in otroke, v katerega povabimo strokovnjake iz okolice in širše. Predvsem so pridobitve veseli obiskovalci, ki leto za letom zvesto in z velikim zanimanjem obiskujejo naše prireditve," je ponosna Šavora.
Lastni čaji, marmelada, sok
Z zeliščnih gredic skupaj z obiskovalci pobirajo zelišča, jih sušijo in s pomočjo strokovnjakov pripravijo zeliščne mešanice oziroma čaje, ki jih uporabljajo za promocijska darila. Negujejo brajde, na katerih zori grozdje, iz katerega pripravijo marmelado ali sok. Na terasi pod njimi so postavili mizo za namizni tenis za rekreacijo na svežem zraku. Skupini odraslih omogočajo vsakodnevno izvajanje telesne vadbe po metodah šole zdravja.
Ormoške knjižničarke ustvarjajo izjemno vzdušje in tkejo stik obiskovalcev z naravo
Zeleni program so bolj načrtno začeli izvajati leta 2016, ko so iskali zamisli za čas počitnic in dopustov. Zasnovali so Četrtkove zeliščarske popoldneve, sproščena druženja v senci vrtne terase, ki so usmerjena k ozaveščanju in informiranju obiskovalcev, razvoju kritičnega mišljenja o ekoloških temah, k pridobivanju veščin in znanja, s katerimi lahko izboljšamo življenje, ob tem pa popularizirajo strokovno literaturo, prirejajo strokovna predavanja in predstavljajo knjige z zeleno tematiko. Tudi pravljične urice so posvečene zdravemu načinu življenja in naravi. Dejavnosti, namenjene otrokom in mladim, dopolnjujejo z gibalnimi delavnicami, plesom, jogo in učenjem v naravi na knjižničnem vrtu.
Direktorica poudarja, da so kljub epidemiji ohranili stik s svojimi bralci, a je živ stik neprecenljiv: "Zelo smo veseli, da bomo lahko ponovno odprli svojo teraso in bomo 3. junija gostili Ferija Lainščka. Saj smo tudi v času epidemije - kolikor nam je bilo to dovoljeno - imeli prireditve na terasi in Četrtkove zeliščarske popoldneve, nekaj smo imeli literarnih večerov in projektov za otroke, kot je denimo Deca vkup na knjižni kup. Trudili smo se, da bi otroci ohranili stik s knjigami in nami, igrali smo se z njimi, jim pripravili zanimiv program v prleškem narečju in zgodbice kombinirali s spoznavanjem tujih jezikov. Pripravljali smo glasbene in domoznanske večere in še veliko virtualnih vsebin, kot so denimo pravljice iz domačega vrta, skratka mnogo dogodkov. Vendar pa ni nič tako tako lepo kot druženje z literati in s stalno publiko, pogovori z avtorji in druženje po uradnem delu. Tudi naši gostje so zadovoljni in se veselijo, da bo ta stik znova mogoč, saj čutijo to pozitivno energijo na naših druženjih, še posebno na zunanjih površinah."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
