Ponosne podravske krvodajalke ne lovijo rekordov

Slavica Pičerko Peklar Slavica Pičerko Peklar
24.11.2021 06:10

Resda se lahko s po sto in več odvzemi krvi postavijo krvodajalci - in o njih pogosto pišemo. Med nami pa so tudi mnoge krvodajalke

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Skupina krvodajalcev iz KO RK Cirkovce Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR

Slavica PIČERKO PEKLAR

Krvodajalstvo ima na Ptujskem dolgo tradicijo in med 1800 krvodajalci je blizu 500 žensk, ki darujejo kri. Poleg pol stotnije krvodajalcev, ti so s tem humanitarnim dejanjem povečini začeli v vojaških letih, ki so kri darovali že več kot stokrat, so tudi krvodajalke z zavidljivim številom odvzemov. Več kot 70-krat je kri darovalo vsaj pet krvodajalk, verjetno pa še kakšna več, pravi Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa (RK) Ptuj.

Začnejo že v dijaških letih

Več kot 40-krat je kri darovalo 56 žensk, z med 60 in 70 odvzemi pa se lahko postavi 12 krvodajalk s Ptujskega. "Najbolj smo veseli, da se v teh razmerah, povezanih z epidemijo, krvodajalke in krvodajalci odzivajo na naše akcije, tudi telefonske klice in SMS-sporočila, s katerimi jih obveščamo o krvodajalskih akcijah in občasno nujnih odvzemih. Na srečo pa še vedno velja, da v našem okolju, torej ptujski bolnišnici in UKC Maribor, zagotavljamo dovolj krvi," doda Cafuta. Pravi, da veliko delo opravijo v občinskih in krajevnih organizacijah RK, kjer veliko pozornost namenjajo krvodajalstvu in v svoje vrste pritegujejo mlade.

Ptujski srednješolci že vedo, da lahko z dopolnjeno polnoletnostjo stopijo na pota krvodajalstva, in k temu humanitarnemu dejanju jih na primeren način - s predavanji in organiziranimi prvimi odvzemi krvi - nagovarjajo v tukajšnjih srednjih šolah. "Dobrih 15 let že na gimnaziji organizirano vzgajamo mladi rod krvodajalcev oziroma našim dijakom v okviru obveznih izbirnih vsebin organiziramo predavanje o krvodajalstvu in darovanju organov, potem pa gremo s tistimi, ki se opogumijo in želijo narediti nekaj dobrega, na prvi skupni odvzem krvi. Kaka petina četrtošolcev - to je za razred dijakov - se običajno odloči za darovanje krvi, res pa je, da vsi, iz različnih razlogov, v prvo ne morejo darovati krvi. Pri dekletih mnogokrat odloča telesna teža, a prav dijakinje običajno prej kot dijaki premagajo strah pred darovanjem krvi," pravi Alenka Valentin, profesorica biologije na Gimnaziji Ptuj.

Tudi sama je krvodajalka in svoje darovanje krvi najraje poveže z dijaško akcijo: "Običajno smo krvodajalsko akcijo organizirali jeseni in potem eno še spomladi, pred maturo. Zadnje leto organiziranih krvodajalskih akcij resda ne vodimo, a tej temi vsako leto namenimo nekaj šolskega časa in dijake spodbujamo, da se odločijo za krvodajalstvo in donatorstvo." Kot pravi Valentinova, je izredno vesela, ker ob srečanju z odraslimi nekdanjimi dijaki izve, da krvodajalstvo razumejo kot poslanstvo in nadaljujejo humanitarnost, ki so jo začeli v gimnazijskih letih.

Kri darujejo cele družine

Krvodajalskih akcij, na katere vabijo krajevne in občinske organizacije RK, se že od 18. leta udeležuje tudi Romana Jurič, upokojenka iz Dornave. "Prvikrat sta me na odvzem krvi zvabila starša. Oba, oče in mama, sta bila leta dolgo krvodajalca, in potem ko sem prvikrat darovala kri, sem vedela, da bom to nadaljevala. Za mano je že 75 odvzemov, nazadnje sem kri darovala septembra letos in bom krvodajalsko pot zagotovo nadaljevala, dokler bo šlo. Za nas ženske je to do 65. leta," pravi skorajšnja 60-letnica, ki ima tako pred sabo še pet let krvodajalstva in lepo število odvzemov krvi.

Romana Jurič je krvodajalka že več kot
40 let
. Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR

Slavica PIČERKO PEKLAR

"Eh, nobenega rekorda ne lovim, pač pa vsaj dvakrat, običajno pa trikrat na leto stopim do ptujskega transfuzijskega oddelka in darujem kri. Samo enkrat se je v vseh teh letih zgodilo, da odvzem ni bil mogoč, takrat kri preprosto ni tekla," se spominja Juričeva. Na krvodajalski poti ji sledi sin: "Daruje, kolikor mu čas dopušča, še bolj redna krvodajalka je njegova žena, moja snaha, na oba sem zelo ponosa, ker nadaljujeta družinsko poslanstvo."

Sogovornica pravi, da sama krvi še ni potrebovala, a nikdar se ne ve. In nič ne skriva, da kakih drugih igel in tudi običajnega laboratorijskega odvzema krvi pač nima rada. Injekcij je je strah, a proti covidu se je cepila. "Nekaj dni pred časom za krvodajalstvo, že kar čutim, da moram iti, po odvzemu se počutim celo bolje kot prej. Kdo bi vedel, zakaj, a resnično je tako, morda zaradi vedenja, da sem naredila nekaj dobrega," razmišlja sogovornica, ki prav vsem svetuje, da se pridružijo veliki skupnosti krvodajalcev.

Ena od (nekdaj) množičnih krvodajalskih akcij gimnazijcev
Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR

Slavica PIČERKO PEKLAR

Martin Golenko vodi krvodajalce na območju občine Kidričevo: "Zdaj nas je na našem koncu 385 krvodajalcev, med temi je 81 žensk. Ko enkrat daruješ kri, kar ne moreš nehati. Veseli nas, da se nam pridružujejo mladi, med krvodajalci so pri nas kar cele družine. V našem krajevnem odboru RK Cirkovce jim za večkratno darovanje krvi pozornost izkažemo s simboličnim obdarovanjem. Tako se mnogi med nami postavijo z zlatimi obeski, tudi zapestnicami, priznanji, in če je le mogoče, organiziramo kakšno druženje ali izlet za naše krvodajalce."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta