Prihodnje leto si od ptujskega participativnega proračuna obetajo več

Hojka Berlič
24.06.2021 06:25
Kljub le 3,3-odstotni udeležbi na ptujski občini zadovoljni z glasovanjem za pobude, ki bodo prednostno uresničene v okviru prvega proračuna
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Največ glasov je prejel projekt postavitve fitnesa na prostem v Športnem parku Spuhlja. Foto: Hojka BERLIČ
Hojka Berlič

Znani so rezultati glasovanja o pobudah, ki naj bi jih ptujska občina prednostno izvedla v okviru sredstev, namenjenih za participativni proračun. Od 20.670 upravičencev je glasovalo le 689 Ptujčanov oziroma 3,3 odstotka, pravilno izpolnjene glasovnice pa je oddalo 651 občanov. "Glede na to, da smo se participativnega proračuna lotili prvič, tudi v nehvaležnih časih, v katerih so imeli ljudje vendarle druge preokupacije in skrbi, je, čeprav je udeležba zelo nizka, vendarle v redu. O tem se govori, ljudje so se angažirali, čeprav nekateri zamudniki šele zdaj govorijo, da niso vedeli. Tudi izbrani projekti so všečni. In verjamem, da bodo ljudje, ko bomo začeli z deli, pravzaprav komaj videli, kaj to pomeni, in bodo v prihodnosti tudi bolj angažirani," o rezultatih pravi ptujska županja Nuška Gajšek.

Stopili so skupaj

V proračunu občine za leto 2022 bo za participativni proračun namenjenih skupno 125 tisoč evrov. Denar bodo na podlagi razpršenosti prebivalstva in števila četrtnih skupnosti (ČS) razdelili med štiri območja in dodatno skupino mladih. Vsakemu izmed območij in mladim bo tako na razpolago po 25 tisoč evrov.

Tako je tudi glasovanje o pobudah, ki jih je kot izvedljive izmed vseh prispelih pobud občanov izbrala komisija za vodenje in izvedbo postopka participativnega proračuna v sodelovanju z občinsko upravo, potekalo po omenjenih območjih. Najvišja udeležba je bila na območju 3, ki je zajemalo četrtne skupnosti (ČS) Jezero, Rogoznica in Spuhlja. Ravno na tem območju se je glasovanja udeležilo tudi največ prebivalcev posamezne četrtne skupnosti, in sicer ČS Spuhlja (166), pa tudi najmanj prebivalcev posamezne ČS, in sicer ČS Jezero (4).

Izmed projektov je prav tako največ glasov dobil projekt iz ČS Spuhlja: postavitev fitnesa na prostem v Športnem parku Spuhlja, kjer so že športna igrišča in igrala za otroke. Vrednost projekta je ocenjena na 15 tisoč evrov. Občani pa so izglasovali tudi namestitev avtomatskega javno dostopnega defibrilatorja (AED) pri vhodu v večnamensko dvorano v Spuhlji. "Kot predsednik ČS sem najprej sklical predsednike naših šestih društev in smo se soglasno odločili, da bomo predlagali ta dva projekta in ju tudi promovirali med ljudmi. Tako so vsi predsedniki društev opozarjali in obveščali svoje člane. Pa že samo druženje je na vasi bolj aktivno kot v mestu," o razlogih za dobro udeležbo v ČS pravi predsednik skupnosti Branko Strelec, ki je zelo zadovoljen, da jim je uspelo za skupnost pridobiti 15 tisoč evrov, čeprav bo fitnes namenjen vsem obiskovalcem parka. Zelo pa so veseli tudi namestitve defibrilatorja.

Drugi najuspešnejši projekt bo prav tako izveden na območju 3, in sicer v ČS Rogoznica. V sklopu projekta medgeneracijskega prostora za Domom krajanov Rogoznica nameravajo okrog lipe urediti okoli sto kvadratnih metrov tlakovane površine in postaviti klopi. Tlakovano površino bodo nadaljevali še proti paviljonu za rusko kegljanje, ki ga namerava postaviti Društvo upokojencev Rogoznica, omogočala bo priložnostno postavitev stolov in odra ob prireditvah v organizaciji četrtne skupnosti ali lokalnih društev, na njej pa bodo narisane tudi otroške talne igre.

Doživljajski park

Na območju 1 ČS Ljudski vrt so občani izglasovali postavitev doživljajskega parka v gozdu parka Ljudski vrt, ki naj bi bil mešanica, kot so zapisali predlagatelji, Polhovega doživljajskega parka v Polhovem Gradcu in mariborskega Pustolovskega parka Betnava, njegova vrednost pa je ocenjena na vseh razpoložljivih 25 tisoč evrov. "Veseli me, da je bila vidna različnost idej, na koncu pa se je zelo demokratično pokazalo, kaj si ljudje najbolj želijo. Vsako tako pridobitev pa bo zagotovo mogoče skozi leta tudi nadgrajevati in bo še dodatno prispevala k medgeneracijskemu druženju v Ljudskem vrtu," ocenjuje predsednik ČS Boštjan Šeruga.

Na območju 2, pod katerega sodita ČS Breg - Turnišče in ČS Center, so občani izglasovali postavitev učilnice na prostem in zeliščne učne poti pri OŠ Breg, pri Domu krajanov Turnišče bodo uredili ribnika, rožna korita in postavili klopi ob ribniku, odločili pa so se tudi za projekt Žive ulice, v sklopu katerega želijo v mesto pripeljati ulične predstave, nastope in svetlobne instalacije. V vrednosti 1700 evrov bodo uredili še pitnike ob igriščih ob vrtcu Zvonček, pri OŠ Breg in v parku Turnišče.

Na območju 4, ki zajema ČS Grajena in Panorama, bodo postavili servisni postaji in električni polnilnici za kolesa pri Domu krajanov Bratje Reš in Domu krajanov Olge Meglič. Občani so se odločili tudi za projekt postavitve otroških igral pri igriščih Športnega društva Grajena. Uredili bodo še počivališče za pohodnike na Mestnem Vrhu ter postavili dodatne koše za smeti ob pločniku na relacijah Vičava-Orešje in Maistrova ulica-Štuki.

V skupini mladih, v kateri so lahko za predloge glasovali občani med 15. in dopolnjenim 29. letom starosti, je največ točk dobil predlog z naslovom Mladinski oder Ptuj, ki predvideva pomoč pri organizaciji koncertov za manjšo do srednje veliko publiko. Mladi pa si želijo tudi mobilne aplikacije, ki bi jih povezovala, in možnost subvencioniranega snemanja v studiu.

Po besedah Gajškove so ob prvi izvedbi že spoznali, da bo treba izvedbo participativnega proračuna nekoliko prilagoditi, prilagodili pa bodo morda tudi razpoložljiva sredstva, saj so po županjinih besedah ljudje predlagali tudi projekte, ki bi zahtevali kakšen evro več: "To bo zdaj vse novi razmislek za pripravo novega proračuna. Seveda gremo naslednje leto znova v to in upam, da bo vsaj 33-odstotna udeležba." Kot je še pojasnila Gajškova, so se pri združevanju ČS v območja, kar je bilo deležno nekaj kritik, zgledovali po modelu ostalih občin, kjer so participativni proračun že izvajali. "Jaz osebno bi prav tako šla raje na četrtne skupnosti, ki bi predlagale projekte in o njih glasovale. A to bo še predmet razprave strokovne skupine, ki smo jo ustanovili. Pa bomo videli," še pravi Gajškova.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta