Hojka Berlič
"Že s samo vzpostavitvijo otroškega mestnega sveta smo pripomogli k hitrejšemu informiranju ptujske občine o počutju otrok in njihovih predlogih," je prepričana prva ptujska mini županja Zala Vučak. Zala je sicer svoj naziv na januarski seji pretekli teden predala novi mini županji Eli Černila iz OŠ Ljudski vrt, ki bo otroški mestni svet vodila v šolskem letu 2018/19. Zala šteje med večje uspehe dosedanjega tesnejšega sodelovanja med otroki in občino še uvedbo varnih točk na Ptuju, na katerih so ustrezno usposobljeni ljudje, ki lahko pomagajo otrokom v stiski. Pomembno pa se ji zdi tudi, da se je občina lotila urejanja igral.
Želijo si izboljševati mesto
Otroški mestni svet, ki otrokom omogoča, da javno spregovorijo in predstavijo svoja mnenja, ideje ali dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja v okolju, kjer živijo, se šolajo ali preživljajo prosti čas, je ptujska občina vzpostavila lani kot eno od zavez v okviru naziva Ptuj – otrokom prijazno Unicefovo mesto, ki ga je prejela leta 2017. Pravica do participacije je namreč v okviru ene od štirih prednostnih področij zapisana v konvenciji o otrokovih pravicah iz leta 1989.
Raziskava z bolj in manj vzpodbudnimi rezultati
Na tretji redni seji mestnega sveta so sicer predstavniki iz ptujskih osnovnih šol med drugim spregovorili tudi izsledkih raziskave Unicefa Slovenija o usklajevanju dela in družine, podajanje pobud in predlogov. Ta je med drugim pokazala, da so sodelujoči v raziskavi najbolj zadovoljni z zaposlitvijo in družinskim življenjem, najmanj pa s preživljanjem prostega časa. Da je delovni čas na splošno usklajen z družinskimi obveznostmi, meni skoraj 80 odstotkov sodelujočih v raziskavi, kar je več od povprečja EU, kjer je zelo zadovoljen ali zadovoljen vsak tretji med desetimi. Kar osem od desetih staršev iz raziskave verjame, da v očeh svojih otrok opravljajo poklic, ki jih profesionalno zadovoljuje. Enak delež jih tudi meni, da so otroci ponosni na njihove profesionalne dosežke.
Raziskava pa je pokazala tudi nezanemarljive razlike pri usklajevanju delovnega in zasebnega življenja med spoloma. Ženske se še vedno srečujejo z večjimi izzivi in doživljajo težave kot neuspeh. Te razlike se pojavljajo predvsem pri usklajenosti delovnega časa z družinskimi obveznostmi, težavah z izpolnjevanjem družinskih obveznosti zaradi količine časa, prebitega v službi, soočanjem s preutrujenostjo ob vrnitvi z dela, ki vpliva na to, da ne zmorejo opraviti gospodinjskih opravil, ter prelomljenimi obljubami, ki jih dajo svojim otrokom. Raziskava pa je med drugim pokazala tudi, da se je več kot polovici staršev v zadnjem mescu vsaj enkrat že zgodilo, da zaradi obveznosti, povezanimi z delom, niso mogli izpolniti danih obljub, pa tudi, da osem od desetih staršev doma preverja elektronsko pošto ali dela pozno v noč.
