Ptujski mestni svetniki so se danes zbrali na peti izredni seji tega mandata, na kateri so potrjevali dokumente za projekt revitalizacije Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami, med drugim predlog sklepa o potrditvi predinvesticijske zasnove in investicijskega programa. Sprejetje dokumentov je namreč pogoj za potrditev projekta v drugi fazi prijave na ministrstvo za okolje in prostor, s tem pa tudi sofinanciranje s sredstvi mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN). Podaljšani rok za zadnji poziv se izteče konec junija.
To je trenutno največji in najdražji ptujski projekt, ki je bil prvotno ocenjen na 3,6 milijona evrov, zdaj pa je ocenjena vrednost narasla na dobrih 4,9 milijona. Od tega naj bi ptujska občina v letih trajanja investicije, to je do leta 2023, zagotovila dobrih 45 odstotkov potrebnih sredstev oziroma 2,2 milijona evrov, za preostanek, okoli 2,7 milijona, naj bi pridobili evropska in državna sredstva. Kot je pojasnila županja Nuška Gajšek, je bila podražitev za 370 tisoč evrov samo na račun arheologije.
Za tretjino višja cena
Razvila se je več kot dveurna vroča razprava. Številni svetniki so tako drug za drugim izražali pomisleke predvsem o ceni projekta in še nadaljnjih podražitvah, saj si nobeden od njih, kot so poudarjali, ne želi ponovitve dogajanja, ki so mu bili priča ob prenovi ptujske tržnice.
"Nisem proti delu projekta, ki govori o ureditvi trga in ulic, sem pa proti obnovi Stare steklarske, saj ni namenjena širši publiki, pač pa pokriva potrebe nekaj društev in posameznikov," je razpravo začel Miha Požgai, Lista Andreja Čuša, ki je prepričan, da ni potrebne vsebine za zidove. Helena Neudauer, SDS, je poudarila, da je vrednost projekta za skoraj tretjino višja, kot je bila predvidena ob sprejemanju proračuna: "Županja je uvodoma pojasnila, da če tega danes ne sprejmemo, v bistvu lahko pozabimo na 2,7 milijona evropskih sredstev. Jaz bi bila zelo zadovoljna, če bi ta znesek dobili, a me skrbi, da bomo morali še dvakrat ali še večkrat toliko dati iz našega proračuna." Kot je še dejala, se eni očitno tudi iz projekta obnove tržnice niso še dovolj naučili, ker da se ponavljajo iste zgodbe: "Nekdo je na natečaju izbral rešitev, kako bo obnova videti, svetnikov o tem nihče ni nič vprašal. Sprašujejo nas samo takrat, ko je treba dvigniti roko za denar." Glavna težava je za Milana Klemenca, Desus, da naj bi bilo izbrano projektantsko podjetje ustanovljeno le nekaj dni pred izbiro. "Z vsakim dnem in korakom bomo vedno bolj gazili v drek. Jaz ne morem podpisati bianco menice," pa je bila nazorna Sergeja Puppis Freebairn, Lista Andreja Čuša.
Svetniki so sicer ob koncu seje sklepe potrdili z 18 glasovi za, osmimi proti in štiri vzdržanimi in se večinoma strinjali, da s tem ni še nič dokončno odločeno, saj se lahko projektu še vedno odrečejo, če bodo višine ponudb na razpisu za izvajalca del previsoke.
Še prostor za racionalizacijo
Gajškova je sicer pozdravila razpravo, a je ob tem dodala, da je morda prišla malo pozno. Do nje je po besedah županje prišlo zaradi povišanja ocenjene vrednosti projekta, ki pa tudi še ni dokončna: "Je pa dejstvo, pa to naj ne zveni kot kazanje s prstom in iskanje krivca, da nam kulturovarstveni pogoji dražijo čisto vse projekte." Županja je sicer ob tem prepričana, da ostaja prostor za racionalizacijo na samem objektu, konkretno v opremi. "Jaz vem, da to je dodana vrednost za mesto, to je nekaj, kar to mesto potrebuje. Gre za kar obsežen del mesta. Gre za to, da mesto potrebuje to prenovo. Upam, da bomo v prihodnjih letih še dobili kdaj sredstva za ta naslov, saj bi si želeli obnoviti tudi druge trge, tudi Zelenikovo ulico in seveda dominikanski samostan. Tudi ta je v planu."
Dolga zgodovina je privlačna in prinaša dohodke, a tudi nekaj stane
Zdaj je na vrsti ministrstvo, ki bo pregledalo vlogo in odobrilo sredstva. Izbiro izvajalca del naj bi zaključili konec tega meseca, ko naj bi bila tudi dokončno znana vrednost projekta. "Če bo najugodnejša ponudba višja od trenutne ocene vrednosti projekta, bo težava, saj sredstva ne bodo zagotovljena. Takrat verjamem, da mestni svet ne bo dal soglasja za podpis pogodbe." Po besedah Gajškove pa bo treba še preveriti, ali bi v primeru, da bo ponudba višja, lahko izpeljali le del zdaj enotno zastavljenega projekta. Dela naj bi, če bi šlo vse po načrtih, lahko začeli junija, zaključena pa morajo biti do leta 2022.
Prihodnja ureditev je bila sicer določena na natečajnem elaboratu, na katerem je prvo mesto pripadlo elaboratu ljubljanskega podjetja Elementarna z naslovom Poet-ovio - poezija med gričem in reko, krajinsko arhitekturo pa so zasnovali v škofjeloškem podjetju Kolektiv Tektonika.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
