Tomaž Ajd
Steklo je plemenit material, ki nudi nešteto oblikovnih možnosti. Zaradi svojih lastnosti je vsestransko uporabno in tako rekoč nenadomestljivo. Z računalniško vodenimi stroji sta danes njegova proizvodnja in obdelava povsem drugačni kot v preteklosti, ko je vsak posamezni izdelek zahteval veliko več natančnosti, potrpežljivosti, truda in napora. Mojster steklobrusilec Alojz Prah iz Slovenske Bistrice ohranja staro tradicijo ročnega brušenja stekla. Pri svojih petinosemdesetih letih še danes brusi steklo na preprostem stroju z usnjenim jermenom - podobno, kot so to počeli v pohorskih glažutah pred več sto leti.
Specialist za namizno steklo
Kot mladenič z odličnimi risarskimi spretnostmi iz Brezovca pri Rogatcu je Alojz Prah poklicno pot pričel leta 1950, ko se je po končani osnovni šoli vključil v učne brigade v Steklarni Rogaška. Zaradi izjemnega talenta in prefinjenega občutka za estetiko je hitro napredoval in bil prvi v generaciji premeščen iz praktičnega učenja v proizvodnjo. Specializiral se je za brušenje in graviranje namiznega stekla, ki so ga v tistem času bogato krasili s cvetjem, venci, grozdjem in drugimi motivi. Po odsluženem vojaškem roku v Steklarni Rogaška zanj ni bilo več dela, zato je leta 1956 prišel v Slovensko Bistrico, kjer je dobil službo v novoustanovljeni Tovarni steklenih izdelkov. Tu so v majhni in slabo opremljeni delavnici sprva izdelovali le gumbe, ki jih je v tistem času povsod primanjkovalo. Z obilico delovne vneme zaposlenih se je do Prahovega prihoda proizvodnja v večjih prostorih že dodobra vpeljala. Po pridobitvi topilne peči ter nekaterih strojev in orodij so želeli razširiti ponudbo, za kar so potrebovali usposobljen in izkušen kader. Alojz Prah je kot prvi z znanjem steklobrusilstva osem let učil in uvajal sodelavce. Poleg gumbov so takrat v tovarni izdelovali okrasne steklene izdelke in razsvetljavno steklo, predvsem lestence.
Ko se je leta 1964 pojavila priložnost za delo v bistriškem obratu podjetja Kristal Maribor, kjer so dekorativno brusili ravno steklo, predvsem ogledala in šipe za kredence, je Alojz sprejel izziv. Svoje delo je vzljubil tako, da je od starejšega mojstra odkupil brusilni stroj, ga popravil in dodelal ter si z brušenjem zapolnjeval čas tudi ob popoldnevih in vikendih. Znanje in veščine je izpopolnil do potankosti. Z natančnim in domiselnim vnašanjem najrazličnejših motivov je steklenim izdelkom dajal novo vrednost. Lotil se je tudi zahtevnejših projektov - ročno brušen komplet šahovskih figur s šahovnico je nastajal dve leti, poseben trud so zahtevali tudi motivi na različne zaobljene izdelke in večje kose stekla.
Delo nadaljuje tudi po upokojitvi
Službovanje je Alojz Prah zaključil v slovenjebistriškem Luminusu, kjer se je leta 1990 upokojil. Z brušenjem in graviranjem stekla nadaljuje tudi v svojih zrelih letih. Aprila in maja letos se je s samostojno razstavo predstavil v osrednji Knjižnici Josipa Vošnjaka, v začetku septembra pa je s prikazom svojega dela v Centru domače in umetnostne obrti navduševal obiskovalce prireditve Podobe bistriških domačij in 5. Rokodelskega praznika v Slovenski Bistrici. Svoje bogato znanje in izkušnje je pripravljen deliti z mladimi, ki bi si želeli nadaljevati to rokodelsko spretnost.
