Pod cerkvico sv. Katarine v Cirkulanah se končuje gradnja avtohtone haloške cimprane in s slamo krite hiške z gospodarskim poslopjem, ki bo osrednji del Parka dediščine, pri urejanju katerega z vso vnemo sodelujejo domačini. Pred dnevi so tako vabili na restavratorsko delavnico in pod budnim očesom strokovnjakov odstranili prah z že zbranih starih predmetov.
Več kot razstava starega
"Evidentiranih imamo več kot 200 predmetov, ki jih bomo predstavili v našem etnološkem parku, in to na način, da jih bodo obiskovalci lahko potipali, prijeli v roke, v še uporabni stari posodi bodo naše gospodinje tako kdaj skuhale kako kmečko jed, spekle haloško gibanico ali ocvirkovko. Veliko je med zbranimi predmeti tudi starega, še ohranjenega pohištva, s katerim bomo opremili hiško, naši ljudje so po podstrešjih in skednjih svojih hiš na srečo ohranili tudi kmečko orodje, pa bomo tako lahko prikazali tudi to," je z zbranim zadovoljna domačinka Mira Petrovič, ki se je skupaj s sokrajani udeležila študijskega krožka, ko sta domačinom o pravilnem ravnanju s starimi predmeti spregovorila konservator in restavrator Boštjan Roškar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in njegov sodelavec, etnolog Andrej Brence, ki sta domačinom rade volje pokazala, kako zbrane stare predmete očisti, zaščiti in pripravi za ponovno uporabo.
Haloze so danes pozidane z novimi sodobnimi hišami in le malokje se je še ohranila stavbna dediščina naših prednikov v originalni obliki. V želji, da bi ohranili vsaj del starega, ki hitro izginja, je bila že pred leti oblikovana pobuda za oblikovanje etnološke zbirke oziroma etnološkega muzeja, a se takrat ni realizirala. Leta 2017 je društvo podalo novo pobudo, naj lokalna skupnost prevzame skrb za eno od tipičnih haloških cimpranih hiš, v kateri bi nastal lokalni etnografski muzej.
Ohranjali bodo tudi tradicionalna znanja
"V letu 2018 smo sprejeli sklep o odkupu Bložakove hiše v Gruškovcu in Bložakove štale iz Slatine, ene od redkih še ohranjenih cimpranih hiš na našem območju, ki pa jo je bilo zaradi neustrezne lokacije treba preseliti. Primeren prostor za ureditev parka dediščine smo našli le streljal od vaškega, zdaj občinskega središča, v bližini cerkve sv. Katarine, kjer zdaj urejamo etnološki muzej Park dediščine. Stanovanjskemu delu hiše smo dodali še gospodarski del in pa novogradnjo v starem slogu, ki bo delovala kot informacijski center in kjer bodo tudi sanitarije za obiskovalce," pravi Antonija Žubmar, županja občine Cirkulane, ki poudarja, da bodo z objekti, kmečkim orodjem in opremo ter zbirkami etnoloških predmetov predstavili materialno dediščino, a da bodo storili še korak naprej in skupaj z društvi vabili na dogodke, ki bodo potekali v parku skozi vse leto in tako ohranili tudi nesnovno dediščino, kot so tradicionalna znanja, spretnosti, šege in navade, programe medgeneracijskega sodelovanja, ohranitev kulturne snovne in nesnovne dediščine.
Že več kot poldrugo desetletje nadvse aktivni člani Društva za oživitev gradu Borl, ki ga vodi Sonja Golc, so v okviru študijskega krožka sodelovali pri zbiranju, popisu in čiščenju orodja, posode in druge opreme za objekte v Parku dediščine. "Ob hiški, ki so jo mojstri sestavili iz ostankov več starih že napol podrtih haloških cimprač, stojita tudi hlev in kolarnica s skednjem. Na ta način smo ohranili še ohranjeno stavbno dediščino in stare predmete naših krajev, pri tem pa nam pomagajo strokovne institucije," dodaja županja Antonija Žumbar, ki odprtje parka napoveduje že za to jesen.
Pomen kulturne dediščine
V občini Cirkulane so skupaj s sosednjima občinama Gorišnica in Zavrč oblikovali projekt Kulturna dediščina za trajnostni razvoj turizma in uredili parka pod vaško cerkvijo sv. Barbare in ob cerkvici sv. Katarine. To je del projekta, ki je na območju Nature 2000. V parku dediščine bodo predstavljeni tradicionalni haloški objekti po vzoru nekdanjih haloških domačij. Z ureditvijo parka - postavitev tipične haloške cimprane hiše, hleva, kolarnice, čebelnjaka, kmečkega vrta in brajd - bo v Cirkulanah narejen pomemben korak za ohranjanje in promocijo kulturne in etnografske dediščine Haloz. Skupna vrednost projekta treh občin je 317 tisoč evrov, občine so zaprosile za 180 tisoč evrov, ki jih sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
