V Mlekarski zadrugi Ptuj uspešno prebrodili težko leto

Slavica Pičerko Peklar Slavica Pičerko Peklar
29.06.2021 06:25
Odkupili 75 milijonov litrov surovega mleka. Presežke prodali na tuje. Število proizvajalcev še vedno upada. Kakšna je prihodnost slovenske govedoreje?
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Janko Petrovič s prejemniki priznanj Foto: MZP
Arhiv Mlekarske zadruge Ptuj

Mlekarska zadruga Ptuj (MZP), ena največjih specializiranih zadrug v državi, je lani od 690 aktivnih proizvajalcev mleka odkupila 74,6 milijona litrov mleka, kar je za 16 odstotkov več kot leto prej. "Skupnega prometa z mlekom je bilo za 26 milijonov evrov, kar je 12-odstotno povečanje. Naš skupni promet se je povečal za osem odstotkov in je znašal 31 milijonov evrov, štiri milijone je bilo prometa z repromaterialom, s katerim oskrbujemo naše proizvajalce, kar je 15-odstotno povečanje. Žal se je znižala povprečna izplačana cena proizvajalcem in je lansko leto znašala 0,3324 evra za liter mleka, kar je za 4,75 odstotka manj kot leto poprej," o poslovnih rezultatih pravi direktor Janko Petrovič.

​Odkupna cena je padla za desetino

MZ Ptuj je še leta 2019 sodelovala s 720 proizvajalci mleka, a trend opuščanja prireje je zelo opazen, saj predvsem male kmetije niso konkurenčne in se, še posebno na območjih s težjimi pogoji za pridelavo, preusmerjajo v druge kmetijske panoge. "Kljub upadanju števila rejcev smo v MZP lani povečali odkup mleka, kar je po eni strani posledica intenzivnih vlaganj v posodobitev proizvodnje, pa tudi dobrih vremenskih in klimatskih pogojev za pridelavo krme in počutje živali, po drugi strani pa je povečani odkup rezultat novih pridruženih rejcev iz drugih slovenskih regij, saj ti MZP prepoznavajo kot strateško pomembnega partnerja," razlaga Petrovič.

Spomni, da so se v letu pandemije covida-19 pogosto soočali s tržnimi presežki surovega mleka, ki jih je bilo treba prodati: "Na nivoju zadruge smo, kljub izredno zahtevnim pogojem poslovanja, viške mleka reševali tako, da smo ga odprodali pretežno na tuje trge. Mlečna dobavna veriga, katere pomemben del smo, je v preteklem letu dokazala, da je sposobna prebroditi tudi zelo krizne razmere. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z doseženimi povprečnimi cenami mleka. Te so v obdobju od marca do maja 2020 strmoglavile za več kot deset odstotkov, kar je bil večji padec kot v ostalih evropskih državah. Cene so se v drugi polovici leta sicer delno popravile, a niso nadomestile padca, ki smo mu bili priča, zato smo ob koncu leta beležili za približno pet odstotkov nižje povprečne cene kot v letu 2019," ugotavlja direktor ptujske mlekarske zadruge.

Doda, da so poslovno leto sicer uspešno zaključili in celo prvič v zgodovini zadruge presegli promet 30 milijonov evrov: "V lanskem letu smo uspešno registrirali Organizacijo proizvajalcev mleka in v okviru razpisa za nepovratna sredstva 9.1 pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridobili nepovratna sredstva v višini 200 tisoč evrov za zagon in posodobitev poslovanja v naslednjih štirih letih, vsako leto po 50 tisoč evrov. Denar bomo namenili za opremo in sredstva, ki omogočajo nadaljnjo panožno združevanje kmetov in zadrug s ciljem skupnega nastopa na trgu."

​Pomemben del krožnega gospodarstva

"Proizvajalci mleka se soočamo z izzivi, ki bodo pomembno zaznamovali našo prihodnost govedoreje in prirejo mleka v regiji. Obstoječa kmetijska politika ne prepozna pomena govedoreje v okolju, ki je pomemben del krožnega gospodarstva, saj z izkoriščanjem travniškega sveta pomembno vpliva tudi na urejenost krajine, obdelanost in urejenost travnikov in pašnikov. Strategija, ki želi v prihodnje podpirati izključno govedorejo v hribovskih predelih, ki pa je zaradi težjih pogojev za pridelavo pogosto manj konkurenčna, ni tisto, za kar si prizadevamo, ko se zavzemamo za uravnotežen razvoj in konkurenčnost. Vsekakor so tudi manjše hribovske kmetije pomembna surovinska baza, a ne smemo pozabiti na tehnološko naprednejše kmetije, ki stremijo k večji konkurenčnosti. Število izključno ravninskih govedorejskih kmetij je pri nas v resnici zelo majhno, le okrog 20 jih imamo. Ob tem se vsi proizvajalci mleka soočamo z izrazito rastjo proizvodnih stroškov, saj so cene nekaterih krmnih komponent v zadnjih mesecih narasle za 20 do 30 odstotkov, nekatere cene so se povečale tudi za polovico. Kmetje tega bremena ne zmorejo in zahtevajo korektne cene za surovo mleko. Od kmetijske politike tako pričakujemo, da bo v naslednjem programskem obdobju vzpostavila pogoje, ko se bosta govedoreja in proizvodnja mleka lahko razvijali ob upoštevanju vseh okoljskih standardov in ciljev, za katere si prizadevamo."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta