Zmago Gomzi
Vladimir Sitar (desno) in Salin Kalici
Foto: Osebni arhiv
Teorijo nadgradil s prakso
Z borilnimi športi se Sitar brez prekinitve ukvarja od leta 1975, ko je v Karate klubu Ptuj začel trenirati veščino budokai. "V otroštvu so poleg šolanja pomembne tudi vzporedne dejavnosti, večina otrok se odloči za različne športe, mene so pritegnile borilne veščine. Znan sem po tem, da se vsake stvari lotim zavzeto, in tako sem se tudi borilnih veščin. S trdim delom in odrekanjem sem si utrl pot med najboljše kikboksarje v nekdanji skupni državi in tudi Sloveniji, tako da sem zelo zadovoljen s športno potjo," pravi Vladimir Sitar, ki živi v Vidmu pri Ptuju.
Njegova športna pot je bila izjemno uspešna, saj je osvojil sedem naslovov državnega prvaka v kikboksu, bil je tudi član jugoslovanske reprezentance. Tekmoval je še v tajskem boksu, boksu in karateju. Čeprav je veliko časa namenjal treningom in tekmovanjem, izobraževanja ni zanemarjal. "Po končani gimnaziji na Ptuju sem se vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru, diplomiral leta 1984 in si pridobil naziv profesorja športne vzgoje, leta 2002 pa sem diplomiral na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in pridobil naziv profesorja športne vzgoje, specialna smer borilne veščine - kikboksing, s čimer sem postal prvi diplomiranec pri nas s takim nazivom," razloži sogovornik, ki je teoretično znanje pozneje s pridom nadgrajeval v praksi, kjer se je izkazal za izjemno prizadevnega in uspešnega strokovnjaka.
Vzgojil kopico svetovnih prvakov
Leta 1982 je Sitar postal glavni inštruktor v klubu borilnih veščin Ptuj, kar je še sedaj, in vzgojil več svetovnih prvakov v najmočnejši kikboksing organizaciji WAKO, kot so Nadja Šibila, Matej Šibila, Davorin Gabrovec, Marcel Fekonja, Patrik Šulek, Lara Vuzem Vajda …, leto in pol pa je v kikboksingu uril tudi poznejšega profesionalnega boksarskega svetovnega prvaka Dejana Zavca. "Bil sem tudi pobudnik in (so)ustanovitelj kikboksing klubov Ormož, Murska Sobota, Majšperk, Zeleni zmaj Ljubljana, Kranj, v katerih sem deloval tudi kot glavni inštruktor, bil sem med ustanovitelji Kikboksing zveze Slovenije, kjer sem bil selektor reprezentanc več kot 14 let, imam tudi sodniško licenco A," naniza Sitar, ki vrsto let deluje v različnih športnih organizacijah. "Bil sem predsednik ŠZ Ptuj in ustanovitelj in predsednik ŠZ Videm pri Ptuju, nekaj časa sem bil direktor Zavoda za šport Ptuj, aktiven sem tudi v organih Olimpijskega komiteja Slovenije. Od leta 2010 sem predsednik Kikboksing zveze Slovenije, prav tako sem član predsedstva svetovne zveze WAKO in aktualni predsednik balkanske zveze WAKO," Sitar našteje najbolj odgovorne dolžnosti.
Spisal dve strokovni knjigi
"Ko sem tekmovalnemu športu pomahal v slovo, sem ostal zvest športu, predvsem borilnim veščinam, tudi v drugih vlogah z željo, da pomagam pri njihovem razvoju. Tudi zunaj borilnih aren se mi je ponujalo in se mi še ponuja veliko možnosti, da to počnem. Tako sem spisal dve knjigi o kikboksingu z naslovoma Zgodovina in razvoj kikboksinga v svetu in pri nas ter Tehnike in taktika borbe. Zadovoljen sem, ko vidim, da moje delo ni zaman in da z njim soustvarjam razmere, ki so v prid športu," pojasni Sitar, čigar predano delo ni ostalo skrito očem tistih, ki podeljujejo različna priznanja. Dobil jih je veliko, med drugim Bloudkovo priznanje.
