Slavica Pičerko Peklar
Rozika Ojstršek, članica sveta zavoda ptujskega doma upokojencev, je bila včeraj edina, ki je nasprotovala sprejemu sklepa o prenosu pravice upravljanja ptujske domske enote Koper na tamkajšnji Obalni dom. Že leto po vselitvi prvih starostnikov v ta oddaljeni ptujski dom upokojencev se je pojavila pobuda koprske lokalne skupnosti, ta se je organizirala celo v Civilno iniciativo Koper, z željo, da bi dom Olmo prešel v upravljanje Obalnega doma Koper.
Dom Olmo v Kopru ima težave in posluje z izgubo
S ptujskega doma upokojencev v upravljanje koprskega
"Mi smo tem pobudam prisluhnili, tudi zato, ker smo vse bolj ugotavljali, da se v pred šestimi leti zgrajeni enoti našega doma v Kopru pojavljajo različne organizacijske težave in nepravilnosti, ki so jih potrdili tudi pregledi pristojnih inšpekcijskih služb. Ločevala nas je geografska oddaljenost in do nekdaj zamišljenega sodelovanja, ko bi se stanovalci denimo selili iz enote v enoto, ni nikdar prišlo. V preteklih letih smo imeli vrsto pogovorov o delovanju te naše enote s predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj so se organizacijske težave odražale tudi na zadovoljstvu stanovalcev, svojcev in zaposlenih," pravi Jožica Šemnički, direktorica Doma upokojencev Ptuj.
Dom Olmo v Kopru ima 140 stanovalcev in je ena od petih enot ptujskega doma. "Predlagamo, da se upravljanje te naše koprske enote prenese z našega, to je ptujskega doma na Obalni dom Koper. Odločitev bo, verjamemo, še to leto sprejela vlada, saj je država tudi naša lastnica." Enota Koper Olmo je v letu 2017 ustvarila za dobrih 112 tisoč evrov izgube, ta se je v lanskem letu povišala na 167 tisoč evrov, letošnje negativno poslovanje naj bi se približalo že 235 tisoč evrom. Vzroke za negativno poslovanje Šemničkijeva pripisuje predvsem dodatnim stroškom nabave hrane. "Dom v Kopru nima centralne kuhinje, pač pa manjše etažne kuhinje, zato hrano nabavljamo v okviru javnega naročila v domu Koper, kar plačujemo po tržni ceni. Ko bo upravljanje prešlo na ta dom, se ta strošek, gre za blizu 300 tisoč evrov letno, ne bo več pojavljal in enota bo lahko poslovala pozitivno. Odpadla bo tudi sicer nujna izgradnja centralne kuhinje, kar bi nas stalo milijon evrov, manj bo težav na področju kadrov, lažje bo z organizacijo tehnične službe," napoveduje Šemničkijeva. Tistim, ki takemu prenosu nasprotujejo, odgovarja, da bi se o smotrnosti domske enote v Kopru morali spraševati pred slabim desetletjem, v času gradnje: "Res je, enota v Kopru je bila zgrajena z denarjem, ki smo ga ustvarili zaposleni in stanovalci na Ptuju, vendar zdaj dom deluje in je ves čas v lasti ustanovitelja, to je države, mi imamo dom zgolj v upravljanju in s prenosom pravice upravljanja nihče ne izgubi ničesar."
Več prostora za dnevno varstvo
So pa člani sveta zavoda, tokrat prvič tudi Mitja Lešnik, novoizvoljeni predstavnik zaposlenih, na dva predstavnika države pa v svetu še vedno čakajo, v en glas podprli idejo vodstva, da prostore za fitnes preuredijo v enoto za dnevno varstvo starejših. "Ta čas prihaja v naše, za zdaj integrirano dnevno varstvo do pet starostnikov. Povpraševanje po tovrstni oskrbi zadnje čase zelo narašča in odločili smo se v domu svojim zunanjim, a rednim uporabnikom ponuditi primeren prostor in oskrbo. Prostor smo našli tam, kjer je zdaj fitnes, ki pa ga naši stanovalci ne uporabljajo. Gre za že staro tržno dejavnost, ki nam v resnici povzroča le stroške, ni pa v dobro našim stanovalcem, zato bomo prostor preuredili za potrebe dnevnega varstva," pravi direktorica ptujskega doma upokojencev, ki dodaja, da bodo tako pridobili dovolj prostora za dnevni sprejem kakih 30 starostnikov. In cena tovrstne domske dnevne oskrbe? Kot odgovarja Jožica Šemnički, ta še ni določena, a se bo najverjetneje približala 70 odstotkom cene, ki jo sicer plačujejo njihovi stanovalci.
