Kreganje na Kredarici in kreganje o kreganju na Kredarici so kisle kumarice za vse letne čase in režime. Ta pomilovanja vredni in bolani, a zgovorni incident in njegove reperkusije kažejo, da se politika in civilna družba pogrezata v kužno mlakužo trivialnosti in nepomembnosti.
Ene in druge sprašujem: a ste normalni?! Ena zoprna protestniška smrklja je nadrla predsednika vlade v situaciji, iz katere se ni mogel evakuirati na varno, ne da bi omenil psihiatrično ustanovo - vi pa govorite bodisi o atentatu ali o svobodi političnega izražanja?!
Kaj je to skratka takega? Mi lahko naštejete eno državo, v kateri je sicer že dolgo brbotajoča hladna državljanska vojna izbruhnila zaradi nečesa tako butastega?
Triglavski Jeti
Prva polovica politično hipersenzibilne Slovenije je ob tem planila v jok in si začela v zgroženo angažiranem obupu zmišljevati svetopisemske zgodbice, kot da je prvorazredna leva razbojnica na sveti gori dejansko križala njihovega nič krivega in nič hudega slutečega triglavskega Jetija. Ma kaj križala, v bistvu ustrelila!
Druga polovica politično hipersenzibilne Slovenije pa je v njeni nevzgojenosti, dezinhibiranosti in histeričnosti videla višek državljanskega poguma ter protestniške originalnosti in učinkovitosti. Ker si za vse krivi in vse hudo sluteči triglavski Jeti to tudi zasluži. Ker to dela tudi on sam nam zadirčnim in nadirajočim.
Zakaj nasprotniki vlade slavijo storilko kot narodno heroino in poveličujejo njeno nesramnost kot ultimativno učinkovitost? In zakaj privrženci vlade prikazujejo njeno intervencijo tako, kot da je premiera ustrelila z ostrostrelno puško z okna knjižnega repozitorija v tilnik?
Spet ta garsonjera
Ta hipersenzibilnost, preobčutljivost zna biti hud problem. Zakaj nam gre tako na živce, če se nekdo odloči nadreti predsednika vlade? Zakaj nastane taka drama?
Zakaj nasprotniki predsednika vlade slavijo storilko kot narodno heroino in poveličujejo njeno nesramnost kot ultimativno civilnodružbeno učinkovitost?
Incident priča tudi o naraščajoči moči in vplivu desničarskih medijev.
In zakaj privrženci predsednika vlade prikazujejo njeno intervencijo tako, kot da ga je ustrelila z ostrostrelno puško z okna knjižnega repozitorija v tilnik?
V naravi prebivalcev garsonjere - o kateri sem prejšnji teden pisal - je, da si grejo na živce, ker se drenjajo na premajhnem prostoru in potencirajo že vsako nenamerno dreganje, kaj šele namerno. Namerno dreganje in podjebavanje že veljata za zlohotnost in sta v perspektivi radikalizacije in razmnoževanja znotraj garsonjere tudi potencialen zločin.
Tako živi 220.000 desničarjev v permanentnem strahu za življenje zaradi levičarskega slogana “smrt janšizmu”. Ali Možina, da ga bo nekdo povozil na zebri na Kolodvorski. Ali če Manica Janežič Ambrožič prijavi Jelinčiča, ker jo je na Twitterju pobaral, ali jo je kaj strah pred sejo Sveta RTV. Drugih primerov se zdaj ne spomnim.
Preveč sram
Incident priča tudi o naraščajoči moči in vplivu desničarskih medijev. Oni so zdaj tisti, ki diktirajo agendo, odločajo o politični pravovernosti ali spornosti, moralni oporečnosti ali neoporečnosti in razsojajo o primerni domoljubni drži, prepovedujejo ironijo in cinizem, nerazumljivo in nedostopno umetnost itd.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
