Kolumna Marka Crnkoviča: Konkubinat predsednika vlade ali anatomija nekega trača

Ne bom rekel, da me ne zanima, da ima predsednik vlade (zdaj že ne več tako) novo žensko. To je nekaj, kar človek rad vzame na znanje. Človek, ki ne bi tega vzel na znanje rad, bi bil čuden. In jaz se nimam za čudnega. Čudni so v glavnem vsi okrog mene.

No, najprej je treba definirati, kaj sploh pomeni "vzeti na znanje". Predvsem pa pojasniti, kaj pomeni, če nekaj "vzame na znanje" izbrezumljena država kot Slovenija.

Slovenski pajzl

"Vzeti na znanje" pomeni izvedeti nekaj, kar ni tvoja stvar in kar se te ne direktno ne indirektno ne tiče; nekaj, kar je zate osebno in za družbeno (pod)skupino, ki ji zavestno ali hočeš-nočeš pripadaš, nepomembno; nekaj, o čemer ti ni treba in se ti niti ne ljubi preveč razmišljati ali se pogovarjati, razen morda v okviru neobvezne, kratkočasne konverzacije.

Ampak tako na to gledam skoraj samo jaz. Kadar pa nekaj "vzame na znanje" cel ta slovenski pajzl, vse to zgoraj našteto ne velja. Drugorazredna tema postane prvovrstna informacija. Izbruhnejo irelevantne in ignorantske debate o karakterjih in imidžih vpletenih, na lepem na silo povezane z njihovim socialnim, političnim statusom. Ker gre za politiko. In čim je vmes politika, se nas to kao vseh tiče.

Viden, pomemben politik moškega spola si po tej logiki skratka ne bi smel privoščiti, da je v zvezi z žensko, ki je moralizirajoči narod ne odobrava. Po možnosti enoglasno. Da je narod ne odobrava, pa pomeni, da državljani moškega spola z njo konkretno ali z njej podobno žensko ne bi bili v zvezi, državljani ženskega spola pa na njenem ali na ne njenem mestu ne bi bili v zvezi s predsednikom vlade.

Morala je seveda vedno družbena, konkretno slovenska je podružbljena.

Ljubavna kolobocija

Glede na to, da sem sam to zadevo samo "vzel na znanje", moram posebej pripomniti, da to pisanje nikakor ni zagovor predsednika vlade. (Itak mu to niti malo ne bi pomagalo.) Res pa je, da si je za vso to ljubavno kolobocijo sam kriv. Ne glede na predvidljive reakcije tračarskega naroda. Ali še natančneje: predsednik vlade se je že prej - in brez zveze s to zvezo - spravil v situacijo, ki te butaste reakcije neizogibno potencira.

Predsednik vlade se je zaciklal v spiralo ljudskega nerganja in nezadovoljstva. Zanj zdaj ne bi bila dobra niti najbolj idealna in za vse sprejemljiva ženska. Vse v zvezi z njim je narobe. Karkoli naredi, je narobe. Kadar recimo nekaj po navadi nepremišljenega blekne - napove dvig plač za to ali ono poklicno skupino ali napove neko reformo -, gre vesoljna Slovenija v luft, podpora javnomnenjsko razvajeni vladi pa še malo bolj pade.

Spirala nezadovoljstva

Ampak to še nekako razumem. Že iz navade nergaški narod zna biti hitro nezadovoljen ali celo nikoli zadovoljen. In saj nič ne rečem, včasih ima za to ne povsem za lase privlečene razloge. (Poudarek je na "včasih" in "ne povsem".)

Ne razumem pa tega: ko si predsednik vlade čez čas premisli - kot je, recimo, skenslal tisti obljubljeni bonus za sodnike in tožilce ali zdaj to v zvezi z davčno reformo -, pa so ljudje spet in še vedno nezadovoljni. Namesto da bi rekli, okej, hvala bogu, da si je premislil, očitno ga je le srečala pamet (ali pa ga je le kdo prepričal), jim gre predsednik vlade kljub temu preobratu presenetljivo na živce še bolj.

To je ta spirala. Karkoli predsednik vlade naredi ali reče, se magari potegne nazaj, vedno bo nekaj narobe. Podpore bo imel vedno manj. Še malo, pa ga bodo deziluzionirani sovražili bolj, kot ga že od vsega začetka sovražijo tisti, ki si iluzij o njem nikoli niso delali.

Pa še na mnoga leta

V konkubinatu predsednika vlade in pripadnice ženskega spola - punce, spremljevalke, partnerke, ljubice, priležnice, maîtresse-en-titre, you name it - je problem že s tem, kako to žensko, še posebej "takšno" žensko, sploh poimenujemo.

Mimogrede pripominjam, da je vsak izraz za neporočeno žensko v zvezi (in za neporočene moške v zvezi, da ne bo pomote) v naši ljubi tračerinščini pejorativen ali celo diskriminatoren, v vsakem primeru pa neustrezen.

No, to bomo že nekako preživeli. Ampak povedati hočem skratka nekaj drugega. Vsi tisti, ki so zdaj zgražajoče "vzeli na znanje" premierovo zvezo s "to žensko", po mojem spet ne bi bili zadovoljni, če bi bilo njune zveze enkrat, bog ne daj, konec.

Ali z drugimi besedami in če povzamem: Robiju in Tini želim vso srečo še na mnoga leta. Ampak odkrito rečeno - kot državljanu mi njuna zveza ne bi mogla biti manj mar.