Kot prvi kustos v obnovljeni nekdanji srednjeveški judovski sinagogi v Mariboru leta 2001 in kasnejši direktor sedanjega Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor odločno podpiram vodstvo te ustanove pri obsodbi zadnjega oskrunjenja ene najstarejših ohranjenih sinagog v Evropi v Židovski ulici 4 v Mariboru. Veseli me tudi odziv Vlade RS in Ministrstva za kulturo ter ministrice dr. Aste Vrečko in kakopak tudi odziv Mestne občine Maribor. Slednja ima nemalo zaslug, da je bil objekt obnovljen in da je vsebinsko postopoma zaživel ter postal varno domovanje Centra judovske kulturne dediščine, ki ima pomembno vlogo pri raziskovanju in prezentaciji judovske dediščine na Slovenskem. Antisemitski napisi na pročelju sinagoge so vredni ostre obsodbe in srčno upam, da bodo organi pregona storilce tega nesprejemljivega in barbarskega dejanja čim prej našli.
V pisnih virih mariborsko sinagogo prvič zasledimo leta 1429, a je zagotovo starejša, saj v svoji strukturi razkriva več gradbenih faz: najstarejšo iz poznega 13. stoletja in dve gotski gradbeni fazi iz poznega 14. in prve polovice oziroma sredine 15. stoletja. Mariborska sinagoga je najstarejše ohranjeno judovsko svetišče v Vzhodnih Alpah. Obstajala je že v tretji četrtini 14. stoletja, ko je v Mariboru živel prvi znani rabin Abraham. Nekaj časa je bila celo sedež vrhovnega rabinata za Štajersko, Koroško in Kranjsko.Strokovnjaki menijo, da bi lahko po starosti prve gradbene faze začetke njene zidave umestili celo na konec 13. stoletja. To jo uvršča med najstarejše ohranjene sinagoge v srednji Evropi, kar ji daje dodatno veljavo in pomen. Je edina ohranjena srednjeveška sinagoga na Slovenskem. Iz Maribora so bili Judje pregnani v letih 1496 do 1497. V mesto se v večjem številu nikoli več niso vrnili, a so v njem pustili globoke in trajne sledi.
Antisemitski napisi so tokrat izredno jasni in nobenega dvoma ni, da gre za primer sovražnih vsebin zoper Jude in judovstvo v kontekstu radikalnejšega antisemitizma, ki smo mu priča tudi na Slovenskem. Najkrajša definicija antisemitizma, ki jo je sprejela Mednarodna zveza za spomin na holokavst (IHRA), katere članica je tudi Slovenija, se glasi: "Antisemitizem je obravnavanje Judov, ki se lahko izraža kot sovraštvo proti Judom. Retorične in fizične oblike antisemitizma so naperjene proti judovskim ali nejudovskim posameznikom in/ali njihovi lastnini ter proti ustanovam in verskim objektom judovske skupnosti."
Antisemitizem se je na Slovenskem skozi različna obdobja spreminjal in dobival različne poudarke, a nikoli ni postal radikalen. Izjema je čas druge svetovne vojne, ki ni prizanesel niti Judom v okupirani in razkosani Sloveniji. Na Slovenskem je bilo Hitlerjevo naročilo o "dokončni rešitvi judovskega vprašanja" vestno izpolnjeno. Že pred leti sta bila dva podobna primera sovražnih napisov na pročelju mariborske sinagoge, ki pa nista bila tako direktno antisemitska. Njuna vsebina je bila "Juden raus" in svastika, torej simboli nacizma s kljukastim križem vred. Tudi takrat je zadevo vzela v roke policija, a storilcev niso nikoli odkrili. Morda bo zdaj policistom le uspelo izslediti storilce tega dejanja, ki potrjuje navzočnost antisemitizma na Slovenskem. Nanj smo mnogi opozarjali že pred leti, a smo žal ostali precej osamljeni. Čas je pokazal, da smo imeli prav in da je treba zadnji pojav oskrunjenja mariborske sinagoge, ki je najvažnejši ostanek judovske dediščine tako na Slovenskem kot v širšem prostoru, ne samo najostreje obsoditi, pač pa z vsemi sredstvi izslediti storilce in jih v skladu z veljavno zakonodajo pravno sankcionirati. Sicer se lahko ogenj sovraštva do drugačnih razplamti tudi pri nas. In to kljub temu, da v Sloveniji živi ena najmanjših judovskih skupnosti v EU. Mnogi slovenski Judje svoje judovske vere ali pa tudi kulturne tradicije svojih prednikov javno ne oznanjajo, temveč jo ohranjajo v družinskih okvirih. Nekateri celo zaradi strahu pred nasiljem, kakršnega so doživeli Judje med drugo svetovno vojno, ko sta bili v holokavstu v predzadnjem letu vojne skoraj v celoti uničeni prekmurski judovski skupnosti v Murski Soboti in Lendavi ter tudi Judje na Ptuju, v Ljubljani, na Goriškem in še kje. Po letu 1945 so od njih ostali samo še ostanki ostankov.
Prav zaradi majhnega števila Judov v Sloveniji je vse pojave antisemitizma treba sprejeti z veliko mero zaskrbljenosti
Zato se je med raziskovalci udomačila krilatica, da lahko v Sloveniji zaradi majhnega števila Judov govorimo o "antisemitizmu brez Judov". Gre za prispodobo, ki nas toliko bolj opozarja, da je treba prav zaradi majhnega števila Judov v Sloveniji vse pojave antisemitizma sprejeti z veliko mero zaskrbljenosti. Zadnji mariborski primer nam to zelo ilustrativno in sporočilno potrjuje.
