Izkušnja cepljenja je za mano. Ker je ta vikend cepljenih šele nekaj več kot 300.000 državljanov, se vam bo morda zdela zanimivo branje. Da boste pripravljeni, ko vas pokličejo.
V sredo, 7. aprila 2021, sem nekaj po 9. uri zjutraj prejela prvi odmerek cepiva AstraZeneca. Priznam, želela sem si drugo cepivo, vendar nisem imela izbire.
Katerega od drugih cepiv si nisem želela zaradi skrb vzbujajočih informacij o krvnih strdkih in nekaj smrtnih žrtvah, ki so morda povezane z AstraZeneco. Ne ne. Moja želja je bila povsem pragmatična, koledarsko kalkulativna. Tisti, ki so cepljeni recimo s Pfizerjevim ali Moderninim cepivom, prejmejo drugi odmerek že po treh tednih.
Tisti, ki so virus že preboleli ali ki imajo potrdilo (cepilni kartonček), da so bili že dvakrat cepljeni, so tako rekoč svobodni ljudje.
Kljub omejitvam prehajanja statističnih regij se ti sodržavljani lahko prosto gibljejo in izkazujejo s temi dokazili. Potrdilo delodajalca ni potrebno niti ni potreben hitri test ali celo PCR, da greš z Gorenjskega na Štajersko. Tudi na državni meji gre enostavneje. Vsaj na naši strani. Življenje je nenadoma lahkotnejše. Tudi marsikje v tujini sta prebolela korona in kompletno, dvojno cepljenje nekakšen potni list za poenostavljeno življenje.
Cepljeni s cepivom AstraZeneca pa bomo na drugo dozo čakali najmanj dvanajst tednov. Na priporočilo proizvajalca. Zato sem hotela biti cepljena z nekim drugim cepivom. Približen izračun pove, da bom drugič cepljena v prvi polovici julija. Do takrat pa bom za kak geografski manever odvisna od hitrih ali PCR-testov, če bodo ukrepi še naprej tako ostri.
Vboda nisem niti čutila. Sledil je "počitek", če bi se pokazala kakšna hitra, neprijetna reakcija. Vsakogar od nas so poslali v cono miru pod časovno kontrolo. Predvidenih petnajst minut se ni zavleklo niti za minuto. Potem so mi izmerili še srčni utrip in kisik v krvi. Slednji je bil na odličnih 97 odstotkov, zataknilo pa se je pri srčnem utripu.
"Opa," je rekel mladi medicinski tehnik (ali pa je bil morda že mladi zdravnik, naj mi oprosti), "tole pa ne bo v redu. Koliko pa je običajno vaš srčni utrip?" Ko mu povem, da v mirovanju med 43 in 50, mu vidno odleže. "No, potem pa lahko greste. Zdaj je 47."
Pomirjena, zadovoljna, lahkotnejša, sproščena sem prišla domov in začela čakati, ali bom začutila reakcijo na cepivo.
Kaj pa vi? Kakšne so vaše izkušnje, če ste že bili cepljeni?
Prikradla se je ponoči. Ni bilo hudo, daleč od tega. Toda od kakih pol treh naprej nisem več mogla spati. Slabo sem se počutila, oči so me pekle, bolela me je glava pa tudi mesto cepljenja na rami, če sem nanj pritisnila. Imela sem rahlo povišano temperaturo. Ob 5. uri, ko je dosegla 37,8 °C, sem se odločila za tablete, ker me je čakal delovni dan.
Do 13. ure sem bila popolnoma predana delu. Tablete so delovale. Počutila sem se odlično, bila sem učinkovita. Toda okrog dveh se je vročina vrnila in me položila. Kavč je bil moj popoldanski zaveznik. Najvišja temperatura je bila 38 °C, spet me je bolela glava, telo si je želelo ležati. Bolelo me ni. Zaradi vročine nisem več posegla po tabletah. Naj se telo bori samo. Veliko sem pila, počivala, gledala kolesarsko dirko po Baskiji. Mižala sem in mogoče vmes tudi zadremala. Zvečer mi je odleglo. Temperatura je padla, telo se je vrnilo v normalno stanje.
Reakcija na cepljenje je torej trajala kakih 18 ur. Spala sem odlično. Naslednji dan sem bila v formi, kot da se ni zgodilo nič.
Mini korona je torej za mano. Čez nekaj dni bom delno zaščitena. Ne dovolj, da bi bila čisto brez skrbi, pa vendar …
Kaj pa vi? Kakšne so vaše izkušnje, če ste že bili cepljeni? In če niste, kdaj boste na vrsti?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
