(POGLED) Nasvidenje, nemški status quo: Bodo Zeleni ustavili ruski Severni tok 2?

Odličen rezultat stranke Zeleni na nemških zveznih parlamentarnih volitvah, čeprav še vedno ne tako dober, kot so nekaj tednov nazaj upali njeni člani, vzbuja upanje, da bo država zdaj končno ubrala bolj obetavno smer. To bi lahko pomenilo odmik od avtoritarnim režimom naklonjenih stališč odhajajoče kanclerke Angele Merkel, predvsem njene podpore izgradnji plinovoda Severni tok 2 med Rusijo in Nemčijo ter njenega zavzemanja za investicijski sporazum med EU in Kitajsko (ki ga Evropski parlament že ves čas blokira).
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Foto: EPA
Michele Tantussi/Pool

V nasprotju s Krščansko demokratsko unijo (CDU) in Socialdemokratsko stranko (SPD), ki izražata naklonjenost Rusiji, odkar je bil nemški kancler Gerhard Schröder (1998-2005), Zeleni zagovarjajo ostrejše politike do Rusije in Kitajske.

Poleg tega imajo zdaj možnost zajeziti dosedanjo naklonjenost SPD Rusiji, saj se utegnejo pridružiti njenemu kanclerskemu kandidatu Olafu Scholzu v novi vladajoči koaliciji, s čimer bi CDU pristala v opoziciji.

Med zadnjim televizijskim soočenjem v okviru predvolilne kampanje sta Scholz in Annalena Baerbock, kandidatka stranke Zeleni, izrazila podporo takemu dogovoru. Čeprav utegne biti oblikovanje nove vlade dolgotrajen proces in so možne še številne kombinacije in permutacije, so Zeleni pripravljeni pri skoraj vseh odigrati ključno vlogo. So skupni imenovalec in tega dejstva ni mogel spodkopati niti ruski predsednik Vladimir Putin, za katerega so mnogi Nemci prepričani, da si je v zaodrju aktivno prizadeval minimizirati njihov volilni uspeh.

Melvyn B. Krauss
Arhiv Večera

Toda prepričan sem, da mnogim Nemcem ni všeč, da nemški izvoz cveti na račun kitajskih žrtev kršitev človekovih pravic. Še huje je, da EU zaradi pretirane odvisnosti Nemčije od trgovine s Kitajsko ni mogla oblikovati skupne fronte proti kitajskemu avtoritarizmu. Kako naj bo Evropa neizprosna do Kitajske, če pa je njeno najmočnejše gospodarstvo do nje tako popustljivo?

Merklova je na avtokrate gledala drugače kot njeni partnerji v EU. Če bodo imeli Zeleni večji vpliv na nemško politiko, se utegne v EU okrepiti solidarnost pri soočanju s Kitajsko in Rusijo. Večja bi bila tudi čezatlantska solidarnost, kar bi bilo v skladu z obljubo ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki jo je izrekel na nedavnem zasedanju Generalne skupščine ZN, da bo "nepopustljivo vojno" nadomestila "nepopustljiva diplomacija" s Kitajsko in Rusijo.

Reuters

Kakorkoli že, Zeleni si za Nemčijo najbolj želijo, da bi bila sodobno in ne nazadnjaško, merkantilistično gospodarstvo. Slogan, ki so ga uporabljali med kampanjo in gre zlahka v uho, se glasi: "Nasvidenje, status quo, pozdravljena, prihodnost." In te besede najbolje opisujejo, po čem se Zeleni razlikujejo tako od CDU kot od SPD, dosedanjih dveh vodilnih nemških strank.

Slogan Zelenih odločno namiguje na novo proevropsko strategijo za nemško rast. To med drugim pomeni prerazporeditev nemških proizvodnih virov iz izvoza (katerega del so tudi okolju neprijazni avtomobilski motorji, denimo podjetij Mercedes in BMW) v obnovljivo energijo, visoko tehnologijo, digitalizacijo in druge sektorje.

Večina kritikov soglaša, da je bila največja pomanjkljivost ere Angele Merkel, da ni spodbujala industrij prihodnosti. "Kljub rasti in večji zaposlenosti ni bilo prav veliko modernizacije," opaža Katharina Utermöhl, glavna ekonomistka pri zavarovalnici Allianz. Zaradi nizke stopnje javnih investicij v času Merklove je država slabo pripravljena na izzive prihodnosti. Čeprav je Nemčija postala uspešno gospodarstvo s številnimi delovnimi mesti, zlasti za ženske, je še vedno staromodno gospodarstvo, ki bo začelo neizogibno stagnirati, če snovalci politik ne bodo ubrali druge smeri.

Angela Merkel za seboj zapušča veliko vrzel, ki jo morajo Zeleni zapolniti, in to nameravajo zdaj tudi storiti. Ena od obetavnih možnosti je uvedba izvoznega davka, pri čemer bi s prihodki iz tega naslova financirali industrije prihodnosti. S tem bi ubili dve muhi na en mah, saj bi izničili posledice merkantilistične gospodarske politike Merklove in hkrati investirali v sektorje, ki so ključnega pomena za ohranitev nemške konkurenčnosti v svetu.

Že res, da se Zeleni aktivno ne zavzemajo za uvedbo izvoznega davka. Med predvolilno kampanjo so poudarjali predvsem pomen zvišanja davka za bogate, regulatornega ukrepanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, reforme nemških pravil zadolževanja ter strožje politike do Kitajske in Rusije. Toda če bi se radi premaknili s statusa quo in si prizadevali za ekonomsko modernizacijo, bi stranka z uvedbo izvoznega davka dokazala svojo verodostojnost in si zagotovila precejšnjo medijsko pozornost. Boljšega načina za pospešitev propada merkantilističnega ekonomskega modela Angele Merkel ni.

Nemški status quo sicer še vztraja. Toda spričo odličnega rezultata stranke Zeleni na zveznih parlamentarnih volitvah bo njegov rok trajanja očitno precej krajši.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.