Ob lansiranju desno, konservativno usmerjenega - uravnoteževalnega, mainstreamu kljubovalnega - tiskanega tednika Domovina sem pred nekaj tedni napisal, da sem se naveličal nestrpno pričakovati nove medijske projekte. Ker da me vsaj kot vsebina ne zanimajo več. Zanimajo me kvečjemu kot kuriozum medijske ambicioznosti in degradacije.
Kaj pa naj rečem ob startu portala N1 Slovenija, ki so ga prijazno pozdravljali in napeto napovedovali še bolj kot Domovino? (Ne seveda eni in isti.)
N1 prihaja na trg slovenskih spletnih in v perspektivi tudi TV-medijev z drugačnimi, seveda nepolitičnimi nameni kot Domovina. A to še ne pomeni, da je njegov vstop bistveno drugačen primer ambicioznosti in degradacije.
Za degradacijo gre v tem smislu, da dandanašnji mediji - vsaj novokomponirani - niso več sami sebi namen oziroma da njihov primarni cilj niso informiranje. Informiranje je zdaj postranska stvar. Tako rekoč dopolnilna, sekundarna dejavnost. Informiranje je samo še sinergija osnovni dejavnosti.
V primeru United Group, medijskega in telekomunikacijskega konglomerata - in matere Adrie News, ustanovitelja in lastnika N1 -, gre za pospeševanje prodaje Telemachovih trojčkov.
Ne gre skratka za to, da bi informacij željna javnost več vedela, temveč za to, da bi Telemach prodal več priključkov in upravičeval cene svojih paketov. N1 je nekaj takega kot Samsung Galaxy S21+, ki ga z vezavo na Telemachov paket Največ dobite že za 24 x 36,30 evra na mesec.
Tako kot je Domovina v primeru zavoda Iskreni v bistvu promocija političnih in širše vzeto tudi družbenih vrednot, ki jih izdajatelj zagovarja.
Virov informacij je dandanes toliko - in informacije same so glede na presežek tako malo vredne -, da nihče pri zdravi pameti ne bi šel na novo investirat v novičarski in mnenjski outlet, če ne bi domneval, da bo to pripomoglo k neki direktno ali indirektno povezani dejavnosti.
Brezplačne vsebine so v vsakem primeru v prednosti, ker je to njihova bistvena prednost
Vsebinsko gledano, vsak nov medijski vstop na ta že tako ali tako nasičeni trg še dodatno prispeva k informacijski entropiji. N1 tu ne bo izjema. Čeprav morda res ne bo objavljal pofla kot 24ur.com ali Svet in Žurnal, to ne bo imelo omembe vrednega vpliva na uporabniško izbiro informacij, kaj šele na njihovo povprečno kvaliteto.
Tudi šlepanje na CNN - pardon: šeranje določenih vsebin - po mojem ni drugega kot marketinška poteza.
Bomo brali na N1 kaj takega, česar ne bomo brali na drugih portalih? Tega sicer še ne vemo, imamo pa razloge, da o tem dvomimo. Če kdo danes išče teme in razloge za jezo in ogorčenje ali samovšečno potrditev lastnih mnenj, jih lahko najde kjerkoli. Ne glede na deklarirano platformo medija in njegove jezikovne in komunikacijske veščine.
Roko na srce, po prvem dnevu je N1 v tej disciplini za odtenek boljši od povprečja, vendar to ni neka strašna konkurenčna prednost. Fokuspokus je recimo boljši za razred ali dva, pa kaj nam to pomaga?
Pa še nekaj - kar sicer nima direktne zveze z N1.
Naslednji problem je še en brezplačen profesionalni medij. N1 ni ne prvi ne zadnji zastonjkar, vendar ne vidim razloga, da bi aplavdiral kolegom, ki z brezplačnim dostopom do objavljenih vsebin pomagajo svojemu izdajatelju pri neki drugi, nenovinarski dejavnosti.
Z njihovega stališča je to logično. Le zakaj bi zaklepali vsebine, ko pa jim ne gre za nič drugega kot za branost oziroma klikanost? S stališča medijskega ceha pa je brezplačen dostop do vsebin ne nelegalna, vendar vsekakor nelojalna konkurenca.
Zaklepati medijske vsebine na internetu je v Sloveniji povsem nekonkurenčno. To spletne, netiskane medije postavlja v deprivilegiran položaj. In to ni toliko vprašanje poslovnega modela, temveč bolj vprašanje novinarskih in uporabniških kriterijev.
V medijsko nekultiviranem okolju, kjer so uporabniki, milo rečeno, nenaklonjeni plačevanju za medijske vsebine, brezplačnost podira do neke mere zanesljive vsebinske kriterije, kaj uporabniki želijo brati in kaj so za to pripravljeni storiti.
Brezplačnost pa je seveda močna motivacija, ki ustvarja odklon, ki ni v realni korelaciji niti z všečnostjo, neumnostjo, senzacionalnostjo vsebin, whatever, kaj šele z njihovo kompetentnostjo in kvaliteto. Brezplačne vsebine so v vsakem primeru v prednosti, ker je to njihova bistvena prednost.