Javni zavodi so organizacije, ki se na predlog vlade in s sklepom državnega zbora oziroma v občinah na predlog občinskih organov s sklepom občinskega sveta ustanovijo za opravljanje za družbo dolgoročno pomembnih dejavnosti: vzgoje in izobraževanja, zdravstva, znanosti, kulture, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja, športa ter drugih dejavnosti. Tako ustanovljeni javni zavodi imajo širšo družbeno odgovornost in njihov osnovni namen je kakovostno in družbeno odgovorno opravljanje dejavnosti. Javne dejavnosti so financirane iz javnih sredstev države ali občine in upravljanje s temi sredstvi je v odgovornosti upravljavcev javnih zavodov.
Foto: Andrej PETELINŠEK
Med zelo velikimi javnimi zavodi bom izpostavil le štiri najpomembnejše: Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, UKC Maribor, Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru. UKC Ljubljana je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji in opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni, izjemoma tudi na primarni ravni, ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Ima okoli 8500 zaposlenih in okoli 2400 bolniških postelj, opravijo okoli 130.000 hospitalnih obravnav in okoli 750.000 ambulantnih obravnav ter v njem odgovorno deluje nekje 1400 zdravnikov.
Spada med največje bolnišnice v srednji Evropi. Stalni zapleti ob investicijah, delo zdravnikov v drugih ambulantah, pogoste menjave vodstva in javne razprtije ter nasprotna mnenja zdravnikov v javnosti niso v prid javnemu zaupanju ljudi. UKC Maribor prav tako opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter izjemoma tudi na primarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost. Ima okoli 3000 zaposlenih, od tega 530 zdravnikov in 1500 v zdravstveni negi, okoli 1350 bolniških postelj, okoli 400.000 ambulantnih obravnav, 52.000 hospitalnih obravnav. Dogodki v UKC Maribor z že dvakratno zamenjavo predsednika sveta zavoda in prav tako zamenjave nekaterih članov sveta zavoda ter zapleti s plačami in delom v drugih zavodih in zasebno kažejo, da zadeve niso urejene. Torej imamo dva javna univerzitetna klinična centra, po moji oceni z visoko strokovnostjo, vendar s stalnimi javnimi zapleti, ki močno vplivajo na zaupanje bolnikov in javnosti.
Ločiti je treba vrhunsko in odgovorno strokovno delo od upravljanja in imenovanja oseb v upravne odbore in svete upravljanja teh zavodov
Zelo podobne so zadeve na obeh največjih univerzah, kjer se prav tako redno javno izpostavljajo dohodki posameznikov ali skupin in tudi vprašanja izplačil izven rednega delovnega razmerja. Univerza v Ljubljani je pred kratkim praznovala svojo stoletnico in ima kot javni zavod danes 26 rednih članic (23 fakultet in tri umetniške akademije ter tri pridružene članice, Narodna in univerzitetna knjižnica, Centralna tehniška knjižnica ter Inovacijsko-razvojni inštitut univerze). Ima okoli 6500 zaposlenih, približno 41.000 študentov (od tega 3500 tujih). Letno diplomira okoli 7500 študentov. Ima okoli 600 evropskih projektov, kakšnih 160 raziskovalnih programov, 250 temeljnih projektov, okoli 40 aplikativnih projektov in okoli 670 projektov z gospodarstvom. Letni prihodki Univerze v Ljubljani znašajo 400 milijonov evrov.
Univerza v Mariboru obeležuje letos 46 let svojega obstoja. Ima 19 članic (17 fakultet ter univerzitetno knjižnico in študentske domove), okoli 2000 zaposlenih in na njej študira okoli 14.000 študentov, med temi okoli 1100 tujcev in okoli 1800 podiplomskih študentov. Izvaja 32 visokošolskih in 50 univerzitetnih programov ter preko 100 podiplomskih programov. Študentski domovi imajo kapaciteto nekje 2700 ležišč. UM trenutno izvaja 48 raziskovalnih programov, 57 temeljnih raziskovalnih projektov, enajst aplikativnih projektov, 17 ciljnih raziskovalnih projektov, enajst aplikativnih projektov, 44 podoktorskih projektov in je vključena v izvajanje 181 mednarodnih in razvojnih projektov. Univerza v Mariboru ima podjetniški inkubator in Tehno center, svoj računalniški center, center Inovativnih odprtih tehnologij (IOT) ter univerzitetni športni center. Skupni letni prihodki znašajo okoli 115 milijonov evrov.
Iz zapisanega velja, da gre za temeljne in najpomembnejše javne zavode v Sloveniji, in se takoj postavi vprašanje primerljivosti z bistveno manjšimi javnimi zavodi in vprašanje pridobivanja sredstev, izplačila posameznikom in upravljanja za slovenski prostor tako velikih javnih sistemov. Upravljanja tako velikih sistemov ni mogoče primerjati s sistemi, kot so zdravstveni domovi, šole, vrtci, domovi za starostnike in podobno. Ključni veliki javni zavodi, ki so odgovorni za zdravje in znanje, ki sta med
najpomembnejšimi elementi vsake razvite družbe, morajo biti upravljani in vodeni z veliko odgovornostjo in poznavanjem ne le stroke, temveč tudi z vso družbeno odgovornostjo. Razni dogodki in javni problemi, ki jih potem s pridom izkoriščajo mediji za ustvarjanje afer in s tem nezaupanja v te javne zavode, so posledica neurejenih upravljavskih zadev. Kot nekoč rektor Univerze v Mariboru sem se pogovarjal glede teh zahtev z uglednim rednim profesorjem v Nemčiji. Pri svojih 60 letih mi je lepo razodel, da je njegova plača 11.000 evrov, kar mu zagotavlja neto okoli 8000 evrov prihodkov. S tem mu je ob upokojitvi zagotovljena tudi zelo visoka državna pokojnina. Ob resnem in odgovornem delu niti slučajno ne razmišlja o dodatnih zaslužkih. Če na svojem inštitutu pridobi dodatne projekte iz gospodarstva, o tem izključno odloča rektor, ob tem pa je njegovo maksimalno plačilo iz kateregakoli projekta lahko največ v vrednosti do maksimalno 25 odstotkov vrednosti osnovne plače in delež izplačil za te projekte obratno sorazmeren z vrednostjo celotnega projekta. O vseh teh izplačilih odloča rektor. Vsa preostala sredstva se lahko uporabijo le za posodobitev opreme, obnovo objektov in literaturo.
Zelo podobne so tudi zadeve v univerzitetnih kliničnih centrih. Visoki osnovni osebni prihodki in odgovornost do zahtevnega in odgovornega osnovnega strokovnega dela so osnova vsakega uglednega zdravnika. Kakršnokoli zdravniško delo v drugih zdravstvenih zavodih ali privatnih ambulantah je vezano izključno na odločitve odgovornega vodstva kliničnih centrov. V sedanje odgovorno upravljanje velikih in izjemno pomembnih javnih zavodov imamo preveč vključene ostanke starega sistema. Ločiti je treba vrhunsko in odgovorno strokovno delo od upravljanja in imenovanja oseb v upravne odbore in svete upravljanja teh zavodov. Ta imenovanja ne smejo biti zadeva poznanstev, prijateljevanja ali politične pripadnosti. V današnjem svetu je treba upoštevati vse strukturne in globalne spremembe, ki so se v sodobni družbi zgodile. Pri navedenih štirih največjih javnih zavodih in njihovi pomembnosti za celotno družbo je po mojem mnenju treba že v osnovi spremeniti ime. Nikjer v Evropi se ne obravnava vseh zavodov na enak način. Ti najpomembnejši javni zavodi morajo dobiti naziv "institucija" in ne zavod. Obe javni univerzi sta na različnih mednarodnih lestvicah uvrščeni med pet odstotkov najboljših na svetu in imata stotine povezav po celem svetu. Oba univerzitetna klinična centra imata v svetu visok ugled in povezave s številnimi uglednimi kliničnimi centri v tujini. Za vse štiri institucije je pomembno napisati zakonodajo, ki je primerljiva s podobnimi uglednimi institucijami v tujini.
Ob tem je treba vključiti strokovnjake z obeh področij, ki imajo ustrezen ugled in se ne bodo podredili izigravanju takih ali drugačnih interesnih sfer. Gre za institucije najvišjega nacionalnega pomena. Univerze z mednarodnim ugledom in zdravstvene institucije najvišje ravni so preveč pomembne za prihodnost, da bi jih obravnavali kot številne lokalne javne zavode. Pri navedenih štirih institucijah gre na eni strani za globalne institucije, ki pa s svojim krajevnim nazivom Ljubljana oziroma Maribor izpostavljajo tudi obe zemljepisni in kohezijski regiji. Seveda morajo biti sodobne metode korporativnega upravljanja teh zavodov primerljive s podobnimi zavodi v Evropi. Tudi današnje delitve Slovenije na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo dobijo z navedenimi institucijami svoj smisel, saj sta obe kohezijski regiji tako vezani na institucije, ki so izjemnega pomena za ta razvoj. Razvoja pa naj ne vodita politika ali uradništvo. Še več, besedi univerza in univerzitetni imata v svoji osnovi latinsko besedo "universitas", katere osnovni pomen je "širša skupnost". Verjamem, da smo samo z besedo "skupaj" kot majhna država lahko uspešni. Ob tem se spomnim zelo izčrpnega in dolgega razgovora, ki sem ga kot rektor univerze imel leta 1988 s takratno dekanico Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, žal danes že pokojno prof. dr. Lidijo Andolšek, ki mi je svetovala, kako naj uspemo: najprej raziskovalni inštitut, potem začetek eksperimentalnih vaj s študenti, ki so študirali v Ljubljani, nato postopna ustanovitev treh kliničnih centrov, zatem začetek izvajanja vaj in določenih predavanj študentov v teh kliničnih centrih in šele potem postopek za ustanovitev Medicinske fakultete. Gre za zahtevne in dolge postopke, vendar smo v študijskem letu 2004/2005 tudi na Univerzi v Mariboru pričeli z izobraževanjem zdravnikov. Torej je razumevanje pogoj za sodelovanje in sodelovanje za uspešnost. Današnje razmere v vseh štirih navedenih zavodih zahtevajo prav to.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
