Katastrofalna komunikacija oblastnikov, prelaganje krivde na naša ramena in objektivna koronska stvarnost (premišljeno postavljena šele na tretje mesto) nas utrujajo že dolgo in vedno bolj globoko. Za piko na i vlada vsakih nekaj dni menja pravila igre, predstavlja obljube, a jih potem ne uresniči, in ad hoc sprejema nekatere nelogične in celo neizvedljive ukrepe - pa jih potem čez nekaj dni spet umakne. Ko se minister Hojs pohvali, da je umaknil nekaj neizvedljivo absurdnega, in mu ob tem iz oči sije naivno pričakovanje, da ga bomo trepljali po rami, je še bolj očitno, da nas skozi zahtevni koronalabirint vodijo slepci.
Ventili nam ob tem vse bolj popuščajo, saj jeze in tesnobnosti ni možno sprostiti na ljudem dobro znane načine, recimo z udrihanjem po politikih ob kavi s prijatelji, s športanjem ali pa s tiščanjem glave v pesek in ignoriranjem stanja. Kako boš ignoriral, ko pa se vsakih pet minut zaletiš v omejitev. Ne moreš na večerni sprehod, ne moreš si vzeti prostega vikenda ali sprostiti odvečne energije na smučišču. Ne moreš načrtovati jutrišnjega dne, ker zvečer iz televizije udarijo novi ukrepi. Včasih pa pridejo kar po twitterju in absurdno veljajo že pol ure pred objavo.
Ker mnogi ne morejo več prenašati objektivne stvarnosti - si ustvarijo svojo. In v njej se jim močno zdi, da je virus izmišljen, da jih bo Bill Gates čipiral s cepivom ali pa recimo, da je še pred preštetimi glasovi očitno, da je v ZDA zmagal Trump. Raziskovalci s harvardske univerze so ravnokar potrdili trend vse hitrejšega širjenja teorij zarot, ki gre z roko v roki s pandemijo. Prefrigani manipulatorji (v tej kategorij sam vidim precej naših zimzelenih politikov, ne pa vseh) še spodbujajo konstrukte in iluzije, saj ta strategija očitno zelo dobro odvrača javnost od resničnih problemov. Ampak zdaj vrag jemlje šalo. Tudi ta strategija ne deluje več. Družbeni mediji so se iz gojišča teorij zarot prelevili v cunami vsesplošnega izražanja nestrpnosti. Živci državljanom popuščajo in zdi se, da (jim) bo dvignilo pokrov. Facebook in twitter sta lahko sicer prav dobra ventila za sprostitev jeze, iz izkušenj pa vemo, da ob dosegu kritične mase postaneta njen ojačevalec in multiplikator. To nevarno vlogo sta ponovno odigrala prav te dni v ZDA, rezultat pa je bil kaotično zavzetje Kapitola. Ko se je kritična masa aktivirala, ni več pomagalo niti blokiranje Trumpa.
Kombinacija jeze in teorij zarote, podprta s tehnologijo družbenih medijev, je tempirana družbena bomba, iz katere se nekaj časa le kadi. Dim je sovraštvo - in prav zdaj smo v tej fazi
Kombinacija jeze in teorij zarote, podprta s tehnologijo družbenih medijev, je tempirana družbena bomba, iz katere se nekaj časa le kadi. Dim je sovraštvo - in prav zdaj smo v tej fazi. Globalno in lokalno. Iracionalno sovraštvo išče projekcijo in smer, najde pa ju (pri nas žal z izdatno pomočjo trenutnih oblastnikov) v drugačnih po barvi kože, jeziku, spolni usmerjenosti ali po življenjskih vrednotah. Kaj pravi zgodovina? Kam že to vodi? Vsak od nas ima opazen vpliv na lokalni ravni, zato si bom privoščil toplo priporočilo oblastnikom, naj se v času epidemije v največji možni meri posvetijo točkama ena in dve prvega stavka tega prispevka - namreč empatični komunikaciji in neprelaganju krivde na druge. To, poleg dobronamernosti, ne zahteva veliko resursov, bilo bi pa zelo dobrodejno za državo in za vse nas.
Za eno ključnih stvari pa je že prepozno. Plaz se že kotali. Antivakserstvo se je iz precej omejenih konspiroloških krogov razširilo na ljudstvo in vse bolj očitno postaja simbol upora proti oblastnikom. Slovenec doživlja prepotrebno zadoščenje s stališčem, ki ga izrazi takole: "Če mi ti manipulatorji rečejo, naj se cepim, se zanesljivo ne bom!" Zdi se, kot da s tem prevzame nekaj kontrole nad svojim življenjem. Resnica pa zna biti diametralno nasprotna. Koronavirus in vse, kar je z njim povezano, bo še leta z nami - žal, takšna je pač realnost. Če se ne bomo cepili v zadostni meri, širjenja ne bomo ustavili. Ker bomo sicer sami sebe ugonobili, bo treba prej ali slej sprostiti šolstvo, gospodarstvo, trgovino, storitve in turizem. Ob prenizki precepljenosti se bomo jeseni znašli v četrtem valu, ki bo spet haral po starejših in polnil bolnišnice. Kar strese me ob misli, če bi takrat cepljeni zavzeli stališče, da so si oboleli in umrli sami krivi, ker so (bili) antivakserji. Običajno nisem črnogled, tokrat pa se mi opisana pot zdi zelo realna. Zato si bom, poleg enega priporočila, dovolil še eno prošnjo oblastnikom: bodite, prosim, tiho o cepljenju, prepustite to nekomu, ki se dejansko spozna na cepiva. Sam poslušam Jeralo, Štruklja in Ihana.
Da ne bi bilo nesporazuma, moram poudariti, da bi pri generalni smeri delovanja z omejevanjem fizičnih stikov morali brez fige v žepu sodelovati vsi - kljub temu da nikomur ni jasno, kam ta smer vodi. Resnici na ljubo, boljše strategije ni še nihče pogruntal, tudi Švedi ne. Smo sredi največjega globalnega družbenega eksperimenta vseh časov in šele čas bo pokazal kakšne bodo posledice v mentalnem in telesnem zdravju ter v kakovosti življenja in blagostanju ljudi. Prav mogoče je, da bomo kot človeštvo žrtvovali več, kot pridobivamo z omejevanjem.
Kombinacija jeze in teorij zarote, podprta s tehnologijo družbenih medijev, je tempirana družbena bomba, iz katere se nekaj časa le kadi. Dim je sovraštvo - in prav zdaj smo v tej fazi
