(POGLED) Saj se še spomnite aplikacije #OstaniZdrav?

Saj se še spomnite aplikacije #OstaniZdrav? To je tista zadeva za naše mobilnike, ki jo je vlada promovirala lansko poletje, preden je 17. avgusta 2020 zagledala luč sveta, in še potem, ko je že delovala. Aplikacija naj bi nas opozarjala na nevarne bližnje stike s tistimi, ki so se okužili s korono.

Cilj vlade je bil, da bi si jo naložilo čim več Slovencev, da bi po prejetem obvestilu o tveganem stiku lahko takoj primerno ravnali - se recimo sami izolirali in s tem preprečevali širitev te sakramenske nadloge. V osnovi je bil to pripomoček NIJZ za spremljanje kontaktov okuženih.

To bi učinkovito delovalo ob predpostavki, da kužni ljudje blodijo naokoli, aplikacija pa bi nas z barvno spremembo opozorila, da smo bili v nevarnem kontaktu. Informacijo o tveganem stiku bi dobili tudi, če se je nekdo okužil kasneje, že po bližnjem srečanju z nami.

Za nekaj evrov

Seveda pa to še ni bilo vse. Okuženi oz. tisti s potrjenim pozitivnim testom so dobili posebno TAN kodo, ki bi jo morali vnesti v aplikacijo. Šele takrat bi naš telefon lahko zaznal, da smo se nahajali v bližini nekoga, ki bi moral biti doma v karanteni ali samoizolaciji, ali da smo bili v nevarni bližini nekoga, ki je kasneje zbolel.

Vsak dan smo takrat poslušali priporočila in utemeljitve vladnega govorca in drugih predstavnikov vlade na novinarskih konferencah in ob vseh drugih prilikah, zakaj si moramo naložiti ta domnevno dragoceni pripomoček za obvladovanje širitve virusa. Ker več ko nas bo, bolj bomo zaščiteni.

Aplikacija ni bila naša pogruntavščina. Izposodili smo si jo od Nemcev in jo samo poslovenili. Baje ni veliko stala. Omenjenih je bilo samo 4000 evrov za prevod, višine drugih morebitnih stroškov pa ni mogoče najti v javno dostopnih podatkih.

Hojsove grožnje

#OstaniZdrav je bila tako pomembna aplikacija, da nam je minister Hojs 14. decembra 2020 celo zagrozil, da bomo kaznovani, če nas bodo varuhi javnega reda zasačili v drugi občini ali regiji brez naložene aplikacije na svojem telefonu.

Zaradi hladnega odnosa med ljudstvom in voditelji - ob prepogosto nerazumnih ali vsaj težko razumljivih ukrepih, s katerimi nas redno presenečajo - aplikacija ni naletela na vsesplošno odobravanje. Od 17. avgusta lani do 13. maja si jo je na svoje androidne telefone naložilo 338.662 Slovencev, na iPhone pa 39.090 uporabnikov.

Od 1. septembra lani do 1. aprila letos je bilo s strani NIJZ izdanih 215.798 TAN kod korona pozitivnim prebivalcem. Koliko od teh bolnikov si je kodo v resnici vpisalo v aplikacijo in s tem zagotovilo, da je aplikacija opravljala svojo dolžnost, ostaja uradna neznanka. Podatka ni. Jasno pa je, da je številka bistveno manjša - čeprav je bil to osnovni namen aplikacije. Teh 215.798 ljudi bi moralo vpisati v aplikacijo svojo TAN kodo - magari pod grožnjo prekrška - in s tem opozoriti okolico na tveganje. Sicer je aplikacija brez veze.

Danes ima torej dobrih 18 odstotkov prebivalcev Slovenije na svojih pametnih telefonih naloženo aplikacijo, ki v resnici nikoli ni opravljala svoje naloge in ne služi ničemur več. Populacija, ki si jo je naložila, je premajhna, da bi zagotovila zanesljivo informiranje.

To seveda ni edina stvar, ki v tej korona histeriji ni delovala tako, kot bi morala. Nismo imeli pravih ventilatorjev. Nabavljali smo maske iz robcev in gumic za zapiranje kozarcev marmelade. Uporabljali smo hitre antigenske teste, ki so kazali napačne rezultate. Prijavljali smo se v bazo za cepljenje, ki se je izkazala za črno luknjo. Dobivali smo nasprotujoče si informacije, kateri način prijave je pravi. Na spletni strani NIJZ piše, da se nekdo, ki je bil prvič cepljen v tujini, lahko cepi drugič doma s cepivom istega proizvajalca. Praksa potrjuje, da jih iz cepilnih centrov pošiljajo nazaj v tujino. Naredili smo si občinske evidenčne aplikacije, danes pa imamo nacionalno platformo, ki je zaradi tveganja ob prehodu polovica cepilnih centrov ne želi uporabljati.

In kot smo se morali jeseni z ljubezenskim tvitanjem dobrikati Trumpu, danes z izobešanjem zastave podpiramo Izrael.

Blaznost. Kako naj človek ob vsem tem ostane zdrav?

* Kolumna je že bila objavljena na Fokuspokusu.