V tem novodobnem svetu se vsi srečujemo s poplavo informacij, znanj, vedenj in ne nazadnje z obilico dogajanja, ki vsakemu izmed nas odpira zelo širok nabor eksistencialnih vprašanj. Tako strokovnjaki za področje vzgoje kot tudi starši smo vsakodnevno postavljeni pred izzive, kako ravnati v vzgoji, da bomo otroku zagotavljali najbolj optimalno okolje za njegov razvoj.
Ker se močno zavedamo odgovornega ravnanja, ki lahko ima v napačnih smernicah vzgoje permanentne negativne posledice za posameznika, je prav, da se tako strokovni delavci v vzgoji kot tudi starši poskušamo optimalno opremiti z znanjem, ki nam v praksi omogoča kakovostno delo.
Kognitivni razvoj otroka je področje, ki zajema celostni pristop. Vse več raziskav na področju nevrofiziologije nas opozarja na dejstvo, da so razvojne značilnosti današnjih otrok v stagnaciji.
Pri vsestranskem razvoju otrok so najpomembnejši dejavniki prav starši in vsi ostali posamezniki, ki delajo z otrokom, v njegovem najobčutljivejšem obdobju razvoja. To najbolj občutljivo in hkrati edino stimulativno obdobje otrokovega razvoja je obdobje intenzivnega razvoja možganov, ki traja do okoli sedmega leta starosti. Govorimo torej o razvoju otroka v predšolskem obdobju.
Iz leta v leto več otrok s težavami v razvoju
V Vrtcu Ivana Glinška Maribor se zavedamo svojega poslanstva in pomembnosti zgodnje stimulacije, ki je ključnega pomena za vsestranski razvoj otrokovih kognitivnih sposobnosti. V vzgojnem sistemu namreč opažamo, da je iz leta v leto več otrok, ki imajo težave v razvoju.
Pri otrocih zaznavamo vedno večje odklone na področju usmerjanja pozornosti, povečujejo se motnje na vseh razvojnih področjih. Vse več težav je zaznati na področju grobe in fine motorike – otroci so okorni, nespretni, vse več je motenj na področju govora, zaznav, predstav, prav tako zaznavamo porast čustveno-vedenjskih moten in socializacijskih težav.
Najpomembnejšo vlogo in odgovornost pri razvoju predšolskega otroka imajo starši. Oni z otrokom preživijo največ časa. Zato je tako zelo pomembno, da je ta čas resnično namenjen kvaliteti odnosa.
Vsi starši delamo napake, vendar pa je najpomembnejše, da jih poskusimo omiliti in jih minimizirati na vseh nivojih. Za to so potrebna določena znanja in izkušnje, za katere je prav, da jih sprejemamo od strokovnjakov za vzgojnoizobraževalno področje.
V naboru izobraževanj zgodnjega razvoja otroka je veliko različnih teorij. Prepričani smo, da je metoda dr. Ranka Rajovića, ki je že preizkušena v praksi in resnično deluje, prav NTC-metoda učenja.
Metoda se uveljavlja zlasti zaradi povezovanja teorije s prakso. Temelji na nevrofizioloških raziskavah in razvojnih značilnostih otoka. Spodbudno okolje pomaga otrokovim možganom, da s stimulacijo razvijejo močno prepleteno in zgoščeno nevronsko mrežo. Prav ta je namreč ključen temelj vsestranskega razvoja otrokovih bioloških potencialov.
Pretirana skrb je največja napaka
Največja napaka staršev je zagotovo pretirana skrb za varnost, ki ukalupi otrokove možnosti razvoja bioloških potencialov. Če so starši preveč zaščitniški, otroku zaradi strahu ne omogočijo zadostnih vzorcev gibanja in stimulacije s praktičnimi izkušnjami. Naj navedem nekaj primerov:
– otrok ne hodi bos, da si ne bo poškodoval stopal ali stopil na oster predmet;
– otrok ne skače, se ne vrti niti ne plazi, ker lahko pade in se poškoduje;
– otrok se ne druži z vrstniki, ker lahko pride med njimi do konflikta oziroma prepira;
– otrok ne pleza na drevo, se ne igra v lužah, blatu, ker se bo umazal, poškodoval;
– otrok ne je trde hrane, da se mu ne bi zaletelo ali da se ne bo zadušil;
– otrok ne vozi kolesa, skiroja, se ne kotalka, da se ne poškoduje, ipd.
Vsi ti primeri otroku onemogočijo, da bi razvijal svoje biološke potenciale. Otroku na takšen način praktično preprečimo optimalen razvoj. Otroka omejimo in okrnimo njegove zmožnosti za normalen razvoj. Posledica takih pretirano zaščitniških vedenj staršev je v tem, da si otroci ne morejo okrepiti posameznih mišičnih struktur, ki možganom pošiljajo pomembne informacije za razvoj. S tem so pri otroku inhibirani posamezni primarni refleksi, ki so temelj za razvijanje določenih možganskih struktur in centrov. Otroci si ne razvijejo stopal, vzorca hoje, fine in grobe motorike, ne morejo si zadostno razviti ravnotežja, ki je prav tako zelo pomembno za aktivacijo posameznih centrov v možganih. Zaradi nezadostne socializacije je okrnjena komunikacija, razvoj govora in socialnih veščin je omejen in nezadosten.
Seveda pa je dejstvo, da ni starša, ki bi otroku namerno onemogočal zdrav razvoj. Vsak starš se trudi po najboljših močeh in je trdno prepričan v svoj prav. In prav tukaj lahko vstopimo strokovnjaki, ki pomagamo staršem razumeti, jih opremimo z znanjem in z izkušnjami svetujemo. Tako lahko starši z našo pomočjo pomagajo svojemu otroku, da mu omogočijo optimalno spodbudno okolje za njegov razvoj. Ključne napake so v večji meri storjene zaradi nevednosti, zmotnega prepričanja ali enostavno zaradi prehitrega tempa življenja in pomanjkanja časa.
Še zmeraj prevladujeta faktografsko učenje in učenje na pamet
Iz tega razloga ne smemo zanemariti vloge vzgojnih ustanov, ki so v zgodnjem razvoju otroka tako zelo pomembne. Žal v večini primerov, tudi v Sloveniji, še zmeraj prevladuje reproduktivno učenje in učenje na negativnem vzorcu čustev skozi stresne situacije, kjer otrok doživlja stisko vsakodnevno. Še zmeraj prevladujeta faktografsko učenje in učenje na pamet. Zelo dobrodošli metodi učenja in poučevanja sta asociativno in abstraktno učenje, ki pa sta, žal, pogosto premalo vključeni v učni proces. Še vedno prevladuje storilnostno naravnana tekmovalnost (učenje za ocene) in absolutno je v učni proces vključenega premalo ciljno naravnanega uporabnega funkcionalnega znanja.
Ključni pomen predšolskega obdobja za razvoj otrokovih potencialov je dozorevanje centrov v možganih, da se pravo učenje lahko začne. Če pa ob pravem času centrov ne aktiviramo, jih kasneje več ne moremo uporabiti. To pomeni, da če posameznega potenciala ob pravem času ne bomo razvili, ga izgubimo. Postavljanje temeljev je zato tako zelo pomembno za kasnejše uspešno učenje. Zaradi posameznih nerazvitih funkcij v določenih centrih možganov se nato v šoli kažejo težave na več področjih (disleksija, diskalkulija, govorno-jezikovne motnje, hiperkinezija, pomanjkanje pozornosti in koncentracije, vedenjske motnje …).
Zaradi vsega navedenega vrtec kot vzgojna ustanova lahko izjemno prispeva k optimalnemu razvoju predšolskih otrok. Ker se zaposleni v našem vrtcu močno zavedamo, kako pomembno poslanstvo širimo, smo se vključili v NTC-sistem učenja skozi igro. Tako smo eno soboto namenili izobraževanju in se podali na pot praktične metodike dela z dr. Rankom Rajovićem. Metodiko NTC-sistema učenja skozi igro želimo razširiti kot dobro prakso vsem vključenim uporabnikom predšolske vzgoje v ožjem in širšem okolju. Prepričani smo, da je učenje skozi igro edini pravi način, ki lahko omogoči, da z majhnimi koraki stopimo v boljši jutri vseh generacij. Naši otroci in okolje nam bodo hvaležni. Prepričana sem, da bomo le na ta način premaknili trenutno zelo rigiden izobraževalni sistem na pozitivno izhodišče sprememb.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
