"Hitrost, s katero so posamezni ameriški (in tudi tuji) politiki, intelektualci in milijarderji obrnili plašč, ko je postalo jasno, da so možnosti za (drugo) zmago Donalda Trumpa zelo velike, je bržkone presegla vse dosedanje brzinske rekorde tovrstnega oportunizma. Naravnost šokantno je, da so se Trumpu zdaj začeli prilizovati celo nekateri demokratski člani kongresa, ki očitno računajo, da jim tovrstno obračanje po vetru lahko že v kratkem prinese kakšne politične dividende. /.../
Obračanje po vetru ni v svetu seveda že dolgo nič novega. Niti pri nas ne. Takšnih, ki so brez vsakršne zadrege in sramu menjali barve, še zlasti po razpadu prejšnje države, je bilo na naših tleh namreč vselej nič koliko. O tem je v zgodbi z naslovom O človeku, ki je izgubil prepričanje duhovito pisal pravzaprav že Ivan Cankar.
Vinjeta govori o Jobu Mrmolji, ki je imel jako lepo, v zeleno usnje vezano in le na robovih nekoliko obrabljeno prepričanje, a ga nekega jutra nenadoma ni več našel. Hudo se je prestrašil in ga začel neutrudno iskati. Tako ves obupan potrka tudi pri državnem poslancu Pompiliju Strehi, ki ga je poskušal potolažiti z besedami: "Prepričanja se kupujejo in prodajajo. Svoje sem menjal že štirikrat. To je jako dobro. Človek se čuti nekako prerojenega … Prepričanja so dandanes jako poceni … Sploh opažamo, da je prišlo to blago že precej iz mode …" mu je prostodušno razlagal poslanec Streha. Eduardo Galeano temu pojavu na kratko pravi dvojna morala. Ena je za govorjenje, druga za delovanje. Morala za delovanje se imenuje realizem. Zakon realnosti je zakon oblasti. In da realnost ne bi bila nerealna, tisti, ki so na oblasti, pravijo, da mora biti tudi morala nemoralna."