"Evropske banke v teh dneh objavljajo rezultate poslovanja prvega polletja oziroma drugega četrtletja. Večina znova objavlja nove rekordne številke. /.../ Ne gre za kakšno raketno znanost, na to smo tudi že večkrat opozorili – gre za učinek rasti obrestnih mer in s tem obrestnih prihodkov. Ne le, da banke za kredite zaračunavajo krepko več, kot so pred denimo tremi leti, mastno služijo tudi z depoziti (medtem ko same za depozite prek noči pri ECB trenutno prejemajo 3,75 odstotka na leto, svojim komitentom takih obrestnih mer večina bank v Sloveniji ne ponuja). /.../
Vsaka veselica se enkrat konča. Banke ne bodo mogle večno kovati rekordnih dobičkov iz razlike, ki jo ustvarjajo med depozitno obrestno mero, ki jo dobijo pri ECB, in tisto, ki jo dajo strankam. ECB je obrestne mere junija znižala za 0,25 odstotne točke, napovedujejo se novi rezi. V poročilih NLB bodo nekoliko pozornejši bralci lahko našli podatek, da premik obrestnih mer za 0,5 odstotne točke navzdol banki odnese nekaj več kot 43 milijonov evrov čistih obrestnih prihodkov.
Pod črto: bančnikom za odlične rezultate seveda lahko čestitamo in jim tudi za prihodnost zaželimo vse najboljše, predvsem pa treznosti in morda tudi kanček skromnosti. Povsem napačno in narobe bi bilo, če bi si kdo predstavljal, da je za rekorde zaslužna genialnost posameznih šefov ali pa članov uprav bank. Najbolj je za krasne številke v zadnjih dveh letih zaslužna denarna politika, ki jo krojijo dame in gospodje v Frankfurtu. Vse to je dobro imeti pred očmi. Tudi morebiten maček po veselici bo v tem primeru morda nekoliko manjši. Tako za bančnike kot delničarje."
