Vlada obdavčuje bilančne vsote bank: "Razumemo, da je bančni sektor zadržan do novih obremenitev, a ..."

"Nova obdavčitev 0,2 bilančne vsote bank na eni strani ne bo zamajala finančnega sistema in na drugi strani pomeni pošten finančni prispevek v naslednjih petih letih. Če se bo to vpeljalo z zakonom o obnovi in razvoju, bo pomenilo približno 100 milijonov vsako leto oziroma 500 milijonov v petih letih," je dejal premier Robert Golob v ponedeljek zvečer za Pop TV.  

Danes pa so na ministrstvu za finance, ki ga vodi minister Klemen Boštjančič, dodatno pojasnili prispevek bank za obnovo po poplavah. V zadnjem času je potekal še posebej intenziven dialog vlade z bančnim sektorjem in Banko Slovenije o možnem sodelovanju bank pri financiranju državnega solidarnostnega sklada. Predlogi bank so bili dani predvsem v smeri njihovega vplačevanja prostovoljnih prispevkov. V primeru zakonske ureditve pa je bilo najbolj izpostavljeno upoštevanje različnih položajev posameznih bank, vpliv na njihovo prihodnje poslovanje, časovna omejitev ukrepov ter upoštevanje kapitalskih zahtev bank, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.

V iskanju najbolj primerne rešitve so proučili primerjalno pravne rešitve obdavčevanja bank v drugih državah, opravili so analize ministrstva za finance, vezane na finančne podatke o poslovanju bank, pridobili so tudi analize Banke Slovenije glede vpliva in pogojev, ki jih je v primerih nalaganja dodatnih davčnih bremen bankam potrebno upoštevati. "Sprejeli smo odločitev o dodatni začasni obdavčitvi bank v višini 0,2 odstotka bilančne vsote za obdobje pet let. Ob tem smo upoštevali tudi mnenja ECB (primer španske ureditve obdavčitve) o predhodni analizi vpliva dodatne obdavčitve na stabilnost finančnega sistema." Upoštevali so tudi opozorilo ECB o španskem primeru, da z zbranimi sredstvi z dodatno obdavčitvijo ne bi smeli pokrivati primanjkljaja državnega proračuna, ampak morajo biti porabljena namensko. "Zato predlagamo, da bo dodatna obdavčitev bank vir sredstev v Skladu za obnovo Slovenije (SOS sklad), iz katerega se bodo tudi zagotavljala nepovratna in povratna sredstva za financiranje prebivalstva, gospodarstva in infrastrukture za saniranje škode po poplavah," ob čemer bodo razmislili še, da pri odmeri davka upoštevajo že plačana prostovoljna vplačila bank v SOS sklad oziroma vplačila prispevkov bank za omenjeni sklad iz naslova solidarnostnih delovnih sobot ali solidarnostnega prispevka.

Napovedano začasno obdavčitev bank bodo hkrati z drugimi ukrepi, ki posegajo na bančno področje, pravno uredili v zakonodajnem paketu, ki bo predvidel sistemske ukrepe za odpravo posledic največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije.

"Razumemo, da je bančni sektor zadržan do novih davčnih obremenitev, a vseeno si kot vlada želimo, da bo, kar nenazadnje izhaja tudi iz skupnih pogovorov, tudi sam razumel situacijo in upoštevaje sistemsko vlogo, ki jo ima v finančnem in širšem gospodarskem prostoru, pomembno prispeval k obnovi Slovenije po nedavni naravni katastrofi," še dodajajo na ministrstvu za finance.

V Združenju bank Slovenije včerajšnje napovedi premierja Goloba glede obdavčitve bilančnih vsot bank še ne morejo komentirati, "dokler ne bo znanega več". Največ dodatnega davka okoli 30 milijonov evrov letno bosta plačali NLB in Nova KBM skupaj s SKB banko.